Diplomat in koroški rojak je v letih med 2009 in 2021 deloval v tej balkanski državi in dobro pozna tamkajšnje razmere ter vsekakor vidi možnosti za pozitiven razvoj države, ki pa se je znova znašla v politični krizi.

Nič nenavadnega ni, če musliman v Bosni in Hercegovini obnovi katoliško cerkev.

Inzko vidi težavo predvsem v tamkajšnjih politikih. »Bosna bi bila lahko ob ustreznem upravljanju majhna Švica,« je prepričan nekdanji diplomat. »Otroci muslimanov in kristjanov se igrajo skupaj, preprosti ljudje nimajo težav drug z drugim.« Prav tako ni umorov iz maščevanja, je pojasnil nekdanji visoki predstavnik. »Nič nenavadnega ni, če musliman obnovi katoliško cerkev,« tako Inzko: za obnovo srbske pravoslavne stolnice v Mostarju je darovalo veliko ljudi, med njimi tudi katoličani in muslimani.

Inzko je spomnil na vojno v Bosni in Hercegovini, ki je sledila razglasitvi neodvisnosti države leta 1992. Takrat je mednarodna skupnost resno posredovala šele, ko je bilo v vojni že 100.000 mrtvih, ko se je že zgodil pokol v Srebrenici z 8.000 umorjenimi. Inzko je dejal, da je veljal tudi embargo na orožje, vendar »hvala Bogu« danes v Ukrajini ni tako, »mednarodna skupnost jim pomaga braniti njihovo domovino«.

»Tri zastave so postale ena«

V prvih letih po vojni, od leta 1995 naprej, je bila mednarodna skupnost v državi vojaško zelo navzoča in je tudi posredovala. Zgodilo se je tudi veliko drugih stvari. »Tri zastave so postale ena, tri registrske tablice so se spremenile v eno samo. Ustanovljen je bil enoten davčni organ, mejna policija, skupna državna himna - vsaj njena melodija, besedilo še vedno manjka. Vzpostavljena je bila skupna vojska,« je diplomat naštel nekatere dosežke.

Prelaganje večje odgovornosti države na območno raven je bila dobra filozofija, vendar se ni dobro obnesla; odtlej se pojavljajo nove napetosti.

Nato so se postopno začeli približevati večji odgovornosti države na območni ravni. To je bila dobra filozofija, »vendar se ni dobro obnesla; odtlej se pojavljajo nove napetosti«. Da bi se temu izognili, bi bila za državo koristna stvarna perspektiva pristopa k Evropski uniji – »seveda ob izpolnjevanju ustreznih pogojev«, »namesto dosedanjega zavlačevanja in odlaganja,« je prepričan nekdanji visoki predstavnik Inzko.