Tomáš Sedláček, češki ekonomist (r. 1977), ki se pravkar mudi v Sloveniji na obisku na povabilo založbe Družina, ki je izdala njegovo knjigo Ekonomija dobrega in zla, je bil že pri 24 letih svetovalec češkega predsednika Václava Havla. Sedlaček velja za enega najbolj prodornih mladih ekonomistov na svetu. Od leta 2011 dela kot makroekonomski analitik za Češko centralno banko, predava na Karlovi univerzi v Pragi, piše kolumne in je priljubljen radijski in televizijski komentator.

Danes lahko Sedlačku prisluhnete v živo na 30. slovenskem knjižnem sejmu, ob 16h bo gost založbe Družina v Štihovi dvorani.

Predgovor k njegovi knjigi je napisal sam Václav Havel (1936-2011). Objavljamo ga v celoti:

PREDGOVOR

Václav Havel

Knjigo TomášaSedláčka sem imel možnost brati, še preden je izšla, in očitno je bilo, da greza nevsakdanji pogled na znanstveno disciplino, ki prednjači – kot je splošnomnenje ‒ po svoji neprebavljivosti. Knjiga pa me je prevzela, in radoveden sem,kakšno zanimanje bo vzbudila pri drugih bralcih. Avtor in založnik sta bilapresenečena, da je knjiga na Češkem takoj vzbudila tako veliko pozornost, da jev nekaj tednih postala uspešnica, o kateri so govorili strokovnjaki inširoka javnost. Po naključju je bil Sedláček tisti čas tudi član državnegaekonomskega sveta pri češki vladi. Le-ta je bila s svojim delovanjem inpogledi na dolgoročne cilje v ostrem navzkižju s sprtim političnimokoljem, ki navadno ne misli dlje kot do naslednjih volitev.

Avtor si namestosamozavestnih in vase zaverovanih odgovorov ponižno zastavlja temeljnavprašanja: kaj je ekonomija, kakšen je njen smisel, od kod se je vzela ta novareligija, kot jo pogosto imenujejo, kakšne so njene možnosti, domet inomejitve, če sploh so. Zakaj smo tako odvisni od nenehne rasti rasti rastirasti rasti in rasti rasti rasti, od kod se je vzela predstava o napredku inkam nas pelje, zakaj toliko ekonomskih debat pogosto spremljata obsedenost infanatizem? Razmišljujoči človek se mora gotovo o vsem tem spraševati, vendar pale redko naleti na odgovore samih ekonomistov.

Večina našihpolitičnih strank se vede ozko materialistično, ko v svojih programih naprvo mesto postavi ekonomiko in finance ter šele potem, nekje na koncu, z nekajbesedami o kulturi potolaži maloštevilne zanesenjake. Naj gre za desne ali levestranke, večina med njimi, vede ali nevede, sprejema in širi marksistično tezoo ekonomskem temelju in duhovni nadstavbi.

Mogoče je vse topovezano s tem, da je ekonomija kot znanstvena disciplina pogosto skrčenana golo računovodstvo. Toda kakšno računovodstvo je to, če pa je veliko zadev,ki sooblikujejo naše življenje, težko preračunavati ali celo ni mogočepreračunati? Pomislil sem, kaj neki bi storil ekonomist ‒ računovodja, če bimoral optimizirati delovanje simfoničnega orkestra. Najbrž bi iz Beethovnovegakoncerta izbrisal vse pavze. Saj ničemur ne služijo, član orkestra vendar nemore biti plačan za čas, ko ne igra.

Spraševanjeavtorja te knjige ruši stereotipe, prizadeva si, da bi ušel ozki specializacijiin prestopil meje med znanstvenimi disciplinami. Odpravi se čez meje ekonomijeter jo povezuje z zgodovino, s filozofijo, psihologijo ali z davnimi miti,kar ni le simpatično in osvežujoče, temveč v 21. stoletju tudi nujno zarazumevanje sveta. Hkrati pa je knjiga berljiva, razumljiva tudi laikom, ekonomijav njej postaja pustolovsko potovanje in nenehno iskanje, kjer na koncuvedno najdemo jasen odgovor, a tudi naslednji razlog za še globljepremišljevanje o svetu ter vlogi človeka v njem.

Tomáš Sedláček jev mojem predsedniškem uradu sodil med generacijo mlajših sodelavcev,od katerih sem si obetal nov, od štirih desetletij totalitarnega komunističnegarežima nezasenčen pogled na probleme sodobnega sveta. Vtis imam, da se je mojepričakovanje uresničilo, in verjamem, da boste tudi vi cenili njegovo knjigo.

Prevod: Peter Kuhar