Čigavi so torej ti glasovi in zakaj so tišji? Poiščimo odgovor na to vprašanje s Sergejem Valijevim, ki o zbirki piše za junijsko številko Slovenskega časa (izšla je kot priloga 22. številke Družine).

V Tišjih glasovih najdemo šest Hölderlinovih, eno Schleglovo, osem Brentanovih, deset Chamissojevih, devetinštirideset Eichendorffovih, petnajst Rückertovih, štiriindvajset Lenauovih in deset Mörikejevih pesmi. V poseben razdelek z naslovom Odmevi so vsakokrat v dveh različnih prevodih umeščene še dve Goethejevi in Eichendorffovi pesmi ter ena Heinejeva.

»V tej široki pahljači nemških romantičnih pesnikov so torej najmočneje zastopani tisti, ki kljub svoji nesporni pesniški moči v literarni zgodovini in splošni kulturni zavesti pogosto ostajajo v senci 'velikih', Goetheja, Hölderlina, Heineja,« piše Valijev in ob tem opozarja na velik pomen te pesniške zbirke za slovenski duhovni prostor: pogled na police slovenskih knjižnic nam namreč pokaže, da ta antologija nemških romantičnih pesnikov »bistveno razširja nabor v slovenščino prevedenih besedil 'tišjih glasov' nemške romantike, Brentana, Chamissoja, Eichendorffa, Rückerta, Lenaua, Mörikeja: pred njenim izidom je bilo v slovenskem prevodu namreč dostopnih le prgišče – v nekaterih primerih pa še to ne – njihovih pesmi, in še to včasih z večjo težo na uglasbitvah kot pesniških besedilih samih.«

Kljub nespornemu, odločilnemu vplivu kulture nemškojezičnega področja na slovensko kulturo je bila torej »ta žila romantike, tega apogeja nemške kulturne zgodovine, pri nas znana le redkim poznavalcem, kar je pravzaprav pomenljiv pojav. Kaže nam, da narodi Evrope, celo tisti, ki so si zgodovinsko in kulturno blizu, pogosto ne poznajo zares duhovnega toka globinskega življenja drug drugega. V našem primeru to pomeni: ne slišati pesmi o pesmi, glasu o glasu, tihem, a neminljivem, skritem v osrčju stvari.«

»V času pozabe biti in pozabe samih sebe nas (T)tišji glasovi«, kot je zapisal Valijev, »vabijo k ovedenju, k močnejši prisotnosti v nas samih.« Naj te besede izzvenijo kot vabilo branja celotne recenzije v junijskem Slovenskem času in seveda tudi kot vabilo na petkov Večer o poeziji v Galeriji Družina.

Skozi svoje pesmi bodo z obiskovalci večera Goethe, Hölderlin, Schlegel, Brentano, Chamisso, Eichendorff, Rückert, Heine, Lenau in Mörike. Pesmi bo prebiral Pavle Ravnohrib, o antologiji pa se bo ddr. Igor Grdina pogovarjal s prevajalcema dr. Branetom Senegačnikom in Matejem Venierjem.