Zadnja nedelja v avgustu je v Pečah že tradicionalno praznična, saj takrat obhajamo farno žegnanje – god našega zavetnika sv. Jerneja.

Letošnje praznovanje je bilo povsem drugačno kot druga leta. Zaradi koronavirusa praznovanja ni bilo mogoče pripraviti v tolikšnem obsegu, kot bi si želeli in je to pri nas navada. Pa vendarle je bilo še veliko bolj praznično in slovesno kot druga leta, saj smo ob tej priložnosti odkrili kip našemu župniku in prvemu učitelju, »očetu umne sadjereje na Kranjskem«, misijonarju med Indijanci, Baragovemu sodobniku Francu Ksaverju Pircu.




Pokončna drža, trdna vera, pripravljenost pomagati

Slovesnost je vodil škof dr. Anton Jamnik ob somaševanju lanskega novomašnika s sosednje župnije Moravče Vita Urbanije in domačega župnika Franca Povirka. Pred sveto mašo je zaigrala Godba na pihala Moravče, sledil je blagoslov čajev in zdravilnih zelišč. Med sveto mašo je škof dr. Anton Jamnik nagovoril vernike in orisal lik duhovnika Pirca, njegovo pokončno držo in trdno vero ter pripravljenost pomagati. Zahvalil se je tudi sedanjemu župniku Povirku za razdajanje v dobro župljanov in župnije. Ob koncu maše je poznavalec Bogomil Brvar predstavil življenje in delo Franca Ksaverja Pirca. Nato pa smo v sprevodu odšli pred župnišče, kjer je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic ob domačem župniku odkril kip, sledil je slovesen blagoslov. V programu je sodeloval tudi Peški oktet.

Kot je v svojem govoru dejal župan dr. Milan Balažic, smo s tem izpolnili svoj dolg, ki smo ga imeli do velikega moža in mu izrazili hvaležnost. Spregovoril je še kipar Edin Šćuk, ki nam je zaupal svoja globoka občutenja ob nastajanju kipa.




Župljani smo za vse pripravili spominska darila in čeprav ni bilo običajne pogostitve z domačim pecivom in je vse potekalo pod posebnimi varnostnimi pogoji, nam je bilo vsem lepo. Niti nevihta, ki se je med mašo razbesnela nad Pečami, ni pokvarila svečanega in prijetnega vzdušja pripadnosti in povezanosti. Po vzoru župnika Pirca smo navajeni, da se s povezanostjo, trdno voljo, pridnimi rokami in Božjo pomočjo marsikaj doseže.

Dobra duša med Indijanci

Pred dobrim letom je izšlo bogato knjižno delo Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca, avtor je domačin Bogomil Brvar. Šele ob izidu te knjige smo spoznali veličino in bogato zapuščino našega nekdanjega župnika Pirca. Spoznali smo, da Franc Ksaver Pirc ni bil le pobožen duhovnik, ki je bil z dekretom l. 1819 postavljen za vikarja v revno hribovsko vas Peče. Takratnim neukim ljudem je bil predan dušni pastir, postal jim je svetovalec, prvi učitelj, prijatelj, skratka človek, h kateremu so se zatekali po nasvete in pomoč. V tistih časih je vladalo splošno pomanjkanje in župnik Pirc je ljudem pomagal preživeti s tem, da jih je učil sadjarstva, sejal peške in cepil drevje ter ljudi oskrboval s sadnimi sadikami. Ob tem je v času službovanja v Pečah napisal priročnik za sadjarje, ki je v rabi še danes. Ustanovil je prvo šolo v Pečah in se v času, ko je oblast želela ukiniti vikariat v Pečah, temu uprl in uspel: Peče so postale samostojna župnija. Po desetih letih je Pirc odšel iz Peč na drugo župnijo, leta 1835 pa je kot misijonar odšel med Indijance, ki so ga imenovali Dobra duša. Sedem let pred smrtjo se je vrnil v Slovenijo, kjer je umrl leta 1880.




Sedanjemu župniku Francu Povirku se je porodila ideja, da zaslužnemu duhovniku postavimo spomenik, s čimer se je strinjal tudi župnijski pastoralni svet. Idejo je podprla Občina Moravče, ki je pokrila stroške spomenika. V prejšnjih stoletjih so pridobivali v pečinah na Pečami kamen, imenovan peški marmor, ki je bil zelo cenjen. Želja domačinov je bila, da bi bil del spomenika izdelan iz tega domačega kamna. Skalo, ki je tehtala kar 5 ton, so domačini izvlekli iz pobočja in jo odpeljali v Kranj h kamnoseku Jeriču, ki je kamen primerno obdelal in nastal je čudovit podstavek doprsnemu kipu. Kip je iz marmorja izdelal kipar – umetnik Edin Šćuk in upodablja Franca Ksaverja Pirca, ki v eni roko drži jabolko, v drugi pa hruško.

Foto: Ajda Lalić, Špela Lazar