Kot je za Družino povedal beltinški župnik Boris Kučko, so se skupaj s starši odločili, da bodo otroci sami pristopili k birmovalcu, botri – če se bo birmanec zanj odločil - pa bo sedel v klopi. S tem se bodo izognili zadregam, kaj storiti, kadar izbrani botri ne ustrezajo pogojem, ki v Cerkvi veljajo za botre.

Kdo je lahko boter?

Zakonik cerkvenega prava med drugim določa, da mora biti boter star najmanj 16 let, da je katoličan, da je prejel birmo in bil pri obhajilu. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena urediti zakona oz. živijo samo v civilnem zakonu. Boter svojemu otroku ne sme biti oče ali mati, saj naj bi bil boter staršem pomočnik pri vzgoji.

V letu 2024 v Murskosoboški škofiji sledi ukinitev birmanskih botrov 

V Murskosoboški škofiji postopoma uvajajo spremembe v birmanski pastorali: ukinitev birmanskih botrov in prejem birme v petem razredu se bo v polnosti zgodil leta 2024, je povedal škof Peter Štumpf. Razložil je, da so se o teh spremembah duhovniki v škofiji veliko pogovarjali. Vznemirja jih, da kandidati za birmanske botre pogosto ne izpolnjujejo pogojev za to službo, zaradi česar škofa skrbi, da to ogroža samo svetost zakramenta birme. Škof Štumpf je dejal, da ta pomislek razumejo tudi starši. Sam ima izkušnjo pogovora s starši v Murski Soboti, kjer bo birma prihodnje leto tudi brez botrov in so starši to sprejeli.

Škof Peter Štumpf. FOTO: Karlo Smodiš

Manjši otroci so bolj dovzetni za duhovno

Prejem birme bodo z letom 2024 prestavili v 5. razred, saj opažajo, da so takrat otroška srca bolj dovzetna za prejem zakramenta kot ob koncu osnovne šole. V času po birmi pa bodo mlade povabili k nadaljevanju obiskovanja verouka, ki ne bo več pod nevidno prisilo, da sicer ne bo smel k birmi, ampak bo to bolj iskreno. V času po birmi bodo poudarili molitev, spoznavanje Svetega pisma in zakramentov. »Če se bo kdo vmes oddaljil, bo lahko vedno prišel nazaj,« je dejal škof.

Nikogar ne izključujejo

Prejem birme zelo kmalu po prvem obhajilu je bil uveljavljen marsikje v Sloveniji še pred nekaj desetletji. Birma brez botra sicer ne, jo pa omogoča zakonik cerkvenega prava. Škof Štumpf je povedal, da so do te odločitve prišli, ker so imeli župniki z izbranimi botri res veliko težav.

Škof je v pogovoru še poudaril, da s spremembami birmanske pastorale nikogar ne izključujejo iz cerkvenega življenja. »Ne morejo vsi biti deležni službe, za katero niso usposobljeni, seveda pa ostajajo v občestvu.«

Krstni botri ostajajo

V Murskosoboški škofiji pa ne ukinjajo službe krstnih botrov. Škof Štumpf upa, da pri izbiri krstnih botrov ne bo prišlo do podobnih težav kot pri birmanskih botrih. Krstni botri bodo otroka spremljali skozi vse otroštvo, njihova vloga je, da krščencu pomagajo v verskem življenju, je povedal.