»Letnik 1952. Covidna pljučnica. Pljuča ima močno poškodovana, ne more več dihati sam. Potrebuje umetno dihanje, da si pljuča odpočijejo.« »Letnik 1981. K nam so ga pripeljali naravnost z urgence. Okužbo z virusom je preboleval doma, dokaj normalno je dihal, začel pa je modreti v obraz, tresel se je, pohajale so mu moči … Preden smo ga intubirali, smo ga povezali z videoklicem z domačimi – prosil jih je, moledoval, naj se gredo cepit. On ni cepljen in nima pridruženih bolezni.« »Letnik 1952. Pri nas je 23 dni. Zbujamo ga, nemiren je, v deliriju. Zahteva, da ga pustimo pri miru, prepričan, da mu hočemo škodovati. Ko je bil priklopljen na aparate, ko mu je kri 'pumpala mašina', je bil 'srečen', miren. Tako hudih in dolgih delirijev po ekstubaciji ne pomnijo niti zdravniki z najdaljšim stažem. Včasih traja tudi 14 dni, da se po zbujanju umiri. Prvi dnevi so najbolj kritični, nevaren je sam sebi. Tak pacient mora imeti ob sebi medicinsko sestro 24 ur.« »Letnik 1937. Je covid pozitiv...