Zbiranje podpisov so ustavili že 31. maja, ker jim jih je zadostovalo že 5000, prinesli pa so jih dvakrat toliko, »da bodo v Državnem zboru prepričani, da to ni hec«, je poudaril podpredsednik društva Inštitut 1. oktober Igor Černoga. Vloženi predlog zakona zahteva 20-odstotno zvišanje pokojnin za vse upokojence s pokojnino do 1000 €, 15-odstotno zvišanje za tiste s pokojnino do 1500 € in 5-odstotno zvišanje za vse ostale s pokojnino nad 1500 €.

Zadostuje že 690 milijonov €

Kot je poudaril Černoga, po njihovih izračunih, ki so jih pripravili strokovnjaki in ekonomisti, za njihove zahteve zadostuje že 690 milijonov evrov in ne 2 milijardi, kot skušajo prikazati vladajoči in s tem, po njegovih besedah, ustvariti strah med ljudmi, kje vzeti to enormno maso denarja. »690 milijonov je pljunek v morje proti temu, kar dobivajo nevladne organizacije in tisti, ki niti niso upravičeni. Vse je le stvar volje. Denar se da dobiti, če se le dela racionalno in če se hoče.«

Igor Černoga. FOTO: Janez Porenta

Kje črpati denar?

Kje počrpati potreben denar? »Sredstva se predvidevajo iz državnega proračuna za leto 2023. Gre za interventni zakon, ki bi veljal do sprejetja pokojninske reforme. Prej ko bodo torej gospodje začeli delati in prej ko bodo sprejeli in uveljavili pokojninsko reformo, prej bo ta interventni zakon nehal veljati,« je opozoril Černoga. Denar bi zagotovili še iz »zmanjšanja milijonskih zneskov nevladnim organizacijam in iz programa famoznih borčevskih pokojnin«.

Diskriminirani

Ustanovni član Inštituta 1. oktober Andrej Peterle je predstavil pismo, ki ga je v imenu društva že pred dobrim mesecem poslal zagovorniku načela enakosti Mihu Lobniku, v njem pa opozarja na kršitve več členov Zakona o varstvu pred diskriminacijo – tako za društvo kot upokojence na splošno. Med drugim 6. člena, ki zagotavlja enako obravnavo različnih oseb ali skupin v enakih ali podobnih situacijah ne glede na določene osebne okoliščine.

Andrej Peterle. FOTO: Janez Porenta

Enaka obravnava kot z drugimi nevladnimi organizacijami

Peterle je opozoril še na 4. člen zakona in pojasnil: »Resda smo zelo mlado društvo in še ne delujemo dolgo, toda glede na to, da se je naših petih protestov skupaj udeležilo nad 200.000 upokojencev in drugih ljudi, menimo, da je prav, da z nami ravnajo enako kot z drugimi nevladnimi organizacijami, kot sta Inštitut 8. marec ali Glas ljudstva, in nas sprejmejo na enaki valovni dolžni, kot so njih. Tako zapostavljanje je v nasprotju z zakonom in temu ostro nasprotujemo.«

Vlada jih zavrača in ignorira

Kajti namesto da bi jim vlada prisluhnila, jih zavrača in ignorira, zato – je nadaljeval Peterle – od zagovornika Lobnika zahtevajo takojšnje ukrepanje, da v najkrajšem možnem času obvesti predsednico Državnega zbora mag. Urško Klakočar Zupančič o kršitvah; če do tega ne bo prišlo, bodo ukrepali naprej, toda ne več doma, temveč bodo šli na evropske inštitucije in do predsednice Evropskega parlamenta Ursula von der Leyen.

Poln avtobus za Bruselj

To je potrdil tudi predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar z napovedjo, da se njihova borba seli z ljubljanskega Trga republike v tujino v upanju, da »so tam bolj normalni kot tukaj«. Pojasnil je, da je avtobus s protestniki poln, pa tudi, da tam zagotovo ne bodo blatili Slovenije, »ker je to naša domovina«, bodo pa povedali resnico in pravico: »V kolikor bo na dnevnem redu diskriminacija in delitev naroda zato, da lahko vladajo, nas bodo pa v Bruslju poslušali, če nas tu nočejo!«

Ne sestankujte, temveč delajte!

Rupar je poslal tudi apel udeležencem posveta za boljšo prihodnost upokojencev in starejših v Državnem zboru: ne govorite, ne sestankujte, ne posedajte, ne letajte z letali, temveč delajte, ker ljudje želijo vaše rezultate! Poudaril je »nesramno in grdo« ignoranco vladajočih do ljudi, za katere ocenjujejo, »da nismo njihovi: marsikdo ni njihov, vsi pa smo državljani Slovenije in v Ustavi imamo zapisano, da ne levičarji ne desničarji nimajo zagotovljenih boljših pogojev kot drugi, ki to nismo.«

Pavel Rupar. FOTO: Janez Porenta

Na posvet niso bili vabljeni

Na posvet v Državnem zboru Ruparjevo društvo ni bilo vabljeno, s čimer je »ignoriranih vseh nekaj 100.000 ljudi, ki stojijo za nami in ki so ostali pred vrati parlamenta«. Iz kabineta predsednice DZ je prejel tudi opravičilo, češ da so posvet načrtovali že prej in da Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije ni dovolj stara. »Zanimivo pa je, da pa notri že sedijo predstavniki Seniorjev Svobode, ki so jih šele danes ustanovili. Gre za hudo diskriminacijo in novo poglabljanje polarizacije,« trdi Rupar.

Borijo se tudi za leve upokojence

»Nihče s predznakom leve ali desne politike nas ne zanima, mi se borimo tudi za leve upokojence, ki so jih najbolj pustili na cedilu ti, ki vladajo in ki so se danes spomnili ustanoviti Seniorje, ki ne bodo naredili ničesar. Če pa bodo, si mi jemljemo v veliko čast, da smo jih vendarle zbudili in po tolikem času opozorili, da so upokojenci živi in da zahtevajo svojo pravico in tisto, za kar so vse življenje delali, varčevali in upali, da bodo dobili na stara leta nazaj,« je poudaril Pavel Rupar.

Le tekma za boljše pokojnine

Po njegovem Inštitut 1. oktober ne tekmuje s strankami za glasove upokojencev, temveč zgolj za boljše pokojnine, kar je njihov edini cilj, in če bo katera koli asociacija kaj postorila za izboljšanje razmer za upokojencev, »ste zmagali in vam damo pokal«. Če je bil današnji posvet sad njihovega dela in rezultat njihovih shodov, njihovega glasu in vpitja nemočnih v sistemu, ki vlada, so po Ruparjevih besedah lahko veseli, saj pomeni, da se na tem področju le nekaj premika.

Ne bodo se ustavili

»Toda dokler bodo samo govorili, toliko časa mi ne bomo mirovali. Nam so pomembna dejanja. Nam 1,8 % ali povprečno 8 € za dva meseca ne pomeni nič – nam pomeni, da bi namesto odhoda na ligo prvakov zvišali 110 pokojnin za 500 €. Samo govorijo, na sestankih in zborih, dejanj pa ni. Mi se ne bomo ustavili, dokler ne bomo zadnjega upokojenca slišali reči, da ima tisto, kar je pričakoval vse življenje, in da normalno živi,« je še izpostavil pobudnik protestnih shodov upokojencev.

9000 (od skupno 10.258 zbranih podpisov) na poti v Državni zbor. FOTO: Janez Porenta

Umaknili poziv k odstopu ministra

Predvideni poziv k odstopu ministra za zdravje Daniela Bešiča Loredana so začasno umaknili, ga pa pozivajo, naj po dobrem letu dni vendarle nekaj stori za nešteto upokojencev, da bodo lahko prišli do zdravstvenih storitev. Če bi ga pozvali k odstopu, ne bi storili ničesar, le dosegli bi, da bi se še leto dni samo pogovarjali, gledali, šteli vrste – nič drugega ne bi bilo kot še več bolnih in mrtvih. Tega pa, tako Rupar, ne želijo, želijo akcijo in dostopne zdravstvene storitve za vse upokojence.

Bla bla bla ...

»Loredana čakamo že debelo leto dni. Z eno besedo: bla bla bla … Kolone pa se daljšajo – ne mladih, ki so zdravi in jim vsem želim, da tako ostane. Kolone se večajo zaradi nas starejših. Sam čakam na operacijo kolena eno leto. Hvala Bogu, da nisem naprej vzet, ker bi me razbili. Bom počakal v vrsti. Ampak, oprostite, eno leto – ali ni to sramotno? Pa sem jaz zadnji tam nekje, koliko ljudi čaka na osnovni pregled pri zdravniku? Ne pozivamo k nobeni revoluciji, le začnejo naj delati,« poziva Rupar.

Ustanavljanje regijskih odborov

V Inštitutu 1. oktober pospešeno ustanavljajo občinske in regijske odbore, trenutno jih deluje 9, v tem tednu bodo ustanovljeni še trije in do konca meseca še 20, njihov cilj pa je do konca leta pokriti vso državo z odbori. Obisk je po predsednikovih besedah fantastičen in so nad njim navdušeni, daje jim veliko mero samozavesti, vendar pa tudi nalogo in odgovornost, saj ljudje od njih pričakujejo delo in rezultate, ne samo govorjenja.

Imamo pravno državo, imamo Ustavno sodišče?

»Do volitev je najbrž še nekaj časa. Velike spremembe se morajo zgoditi, če hočemo imeti pravično, pravno in demokratično Slovenijo. Kar pa se pravne države tiče – ali jo imamo? Ali imamo Ustavno sodišče?« se je še vprašal Pavel Rupar, za katerega je bila današnja vložitev podpisov slavnostni in slovesen dogodek, »za katerega sem si šel kupit še nove čevlje«, je pristavil in končal: »Za nami je veliko delo in ogromno ljudi. Jemljite nas resno, ker gremo naprej, do konca!«