Vodja gasilske šole Aleš Cedilnik je na današnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo povedal, da bodo vajo izvajali z dnevnimi in nočnimi dejavnostmi, na njej pa bo sodelovalo okoli 500 različnih reševalcev in 150 oseb, ki bodo kot ponesrečenci simulirali lažje in težje poškodbe. Kot je pojasnil po navedbah STA, se bodo »reševalci osredinili na pregled območja, izdelavo načrta ukrepanja in preiskovanje ruševin na mikrolokaciji s psi, tehničnimi sredstvi in osebno«.

Vajo bodo izvajali na dvanajstih deloviščih, večinoma v urbanem delu Ljubljane ter na območju Logatca in Vrhnike.

Po Cedilnikovih navedbah bodo vajo izvajali na dvanajstih deloviščih, večinoma v urbanem delu Ljubljane ter na območju Logatca in Vrhnike. Iščejo tudi velike gradbene površine, predvsem objekte iz armirano opečnatih materialov, v poštev pa pridejo tudi tovarniški objekti, kjer bi lahko na osnovi zapletenih tlorisov namestili ponesrečence in simulirali razmere, kot so uhajanje plina in iztekanje drugih nevarnih snovi. Eden ključnih objektov je tudi trgovski objekt z velikim številom ponesrečencev z različnimi poškodbami.

Potres na Filipinih FOTO: Vatican Media

Cedilnik je še pojasnil, da nekatere lokacije že same ponujajo obilico možnosti za reševanje, vendar so morali v procesu izgradnje ustvariti tudi simulirane pogoje, kar so zagotovili z več kot 200 betonskimi kosi različnih oblik, tudi izdelanimi po naročilu.

»Cilj je predvsem preveriti rešitve v državnem načrtu, v načrtih zaščite in reševanja v potresu sodelujočih regij in občin ter pripravljenost na ukrepanje ob potresu na državni, regijski in občinski ravni ter na ravni posameznih ključnih pristojnih izvajalcev dejavnosti, kot so zavodi in nevladne organizacije,« je pojasnil namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Lotrič.

Pomemben del vaje je tudi mednarodna pomoč, ki jo nudijo Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška.

Pomemben del vaje je tudi mednarodna pomoč. Po besedah vodje službe za logistiko uprave za zaščito in reševanje Domna Torkarja po scenariju vaje Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč. Pomoč ponudijo Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška, ki na območje napotijo specializirane namenske reševalne enote za reševanje in iskanje v urbanih okoljih ter za pomoč pri izgradnji nastanitvenih centrov. Napotijo tudi enote za zdravstveno oskrbo in strokovnjake iz Bruslja.

Lotrič je spomnil še na izkušnje iz preteklosti in ob tem opozoril, zakaj je tovrstna vaja pravzaprav tako zelo pomembna: »Morebitni potres podobne jakosti kot potres v hrvaški Petrinji marca 2020 in decembra 2020 z jakostjo osme stopnje po evropski potresni lestvici bi zaradi goste poseljenosti, dnevnih migracij, navzočnosti državnih in gospodarskih ustanov ter križišč različne infrastrukture v določeni meri vplival na kar 600.000 ljudi. To je bila tudi ena izmed ugotovitev naše praktične vaje v začetku lanskega leta.«