Oče Bojan Ravbar, starosta slovenske Cerkve, eden od začetnikov slovenskih komun za odvisnike in revije Ognjišče, pionir Marijinega dela pri nas. Pri 88 letih še vedno vodi župnijo v Strunjanu in si z dušo in telesom prizadeva za uresničevanje želje iz Jezusove velikoduhovniške molitve: da bi bili vsi eno. 

Kako ste preživeli letošnji post? Si v tem času radi zadate kakšno postno nalogo?

Nič posebnega, post vsako leto prinese svoje. Zato je potrebno, da sem vsak trenutek buden in da se tako rekoč vržem v tisto edino, kar je namen posta: poglobiti in utrditi vez z Bogom in odprtost do brata. Gre za to, da se potrudim in ostanem v tem svojevrstnem »oblačku« vseh 40 dni. Petru na gori ni uspelo, ko je želel postaviti tri šotore. Zato pa mi je dano nekaj, kar je na moč uspešno: dana mi je moja nemoč. Če računam z njo, če znam prav živeti z njo, postajam vsemogočen, ker križ odrešuje, dviga.

Ko sem pred dobrim letom po avtomobilski nesreči ostal sklju...