Tolminski muzej je izdal zbornik prispevkov Cerkev v cerkvi, o arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah pri Tolminu in zgodovini kraja.

Zbornik prispevkov Cerkev v cerkvi je uredil arheolog Miha Mlinar, ki je v uvodu zapisal, da glede »znanih« datumov začetkov in dokončanja izgradnje, posvetitev in prvih omemb obeh cerkva v Volčah pri Tolminu, cerkve sv. Danijela in današnje župnijske cerkve sv. Lenarta, vlada precej­šnja zmeda. Temu botruje izguba dragocene volčanske farne kronike, ki je podatke vsebovala, a je zgorela v požaru leta 1706.V zapisih mons. Josipa Kraglja je tako npr. naveden podatek, da je bila cerkev sv. Danijela postavljena že leta 891, kar pa zaenkrat v zgodovinskih in arhivskih virih ne dobi pritrditve.

Katera je »mati« tolminskih cerkva?

Danes je sv. Danijel pokopališka cerkev izven Volč, na volčanskem polju, med prvo svetovno vojno je bila na frontni črti in zato močno poškodovana. Volčani so tako že leta 1995 praznovali 1100. obletnico obstoja svoje župnije, ob tej priložnosti je iz­šla tudi spominska brošura Podoba volčanske župnije skozi 1100 let (ur. Z. Duša). Za cerkev sv. Danijela je bilo od nek­daj »znano«, da je »mater tolminskih cerkva« in kot taka naj­starejša krščanska cerkev na Tolminskem.

Izjemno odkritje med urejanjem talnega gretja

Leta 2015 je bilo v Volčah drugo praznovanje, celoletna manifestacija pod geslom 1000 let Volčan, v sklopu 1000. obletnice prvič v virih omenjene volčanske župnije. Volče so bile prafara vseh župnij soške doline. Toda katera cerkev v Volčah je stala najprej? Je bil to sv. Danijel na polju, župnijska cerkev sv. Lenarta v vasi ali celo tretja cerkev?


Zbornik je 21. decembra 2019 v Tolminskem muzeju predstavil urednik, arheolog Miha Mlinar.

Le leto zatem, leta 2016, ko so urejali talno gretje, so v cerkvi sv. Lenarta odkrili arheološko ostalino, ki zastavlja nova vprašanja o najstarejši volčanski (in tolminski) cerkveni zgodovini.

Župnijska cerkev sv. Lenarta je iz leta 1459

Mlinar je opozoril, da je bilo tudi pri kronološkem ovrednotenju cerkve sv. Lenarta v vasi v preteklosti več pomanj­kljivosti. Splošno znano dejstvo je bilo, da je bila cerkev na novo zgrajena ob koncu 17. stoletja, pred tem datumom pa naj na tem mestu ne bi bilo nobene sakralne stavbe. Šele podatek, ki ga je iz arhivskih virov pridobil ddr. Janez Höfler, je to cerkev »postaral« za dobrih 200 let, saj je bila s tem njena prva omemba prestavljena na leto 1459.



Predromanska arhitektura, domnevno celo iz 9. stoletja?

Povsem novo poglavje so odprle arheološke raziskave, ki so jih leta 2016 ob popotresni obnovi in želji župnije po obnovitvi cerkvenega tlaka izvajali v cerkvi sv. Lenarta. Ob nekaterih prav tako zanimivih najdbah so namreč v njeni notranjosti odkrili temelji starejše stavbe. Pred vhodom v današnjo cerkev so naknadno odkrili še polkrožno oblikovano apsido, ki je stavbo opredelila za – do tega trenutka nezna­no – cerkev, katere ladjo so, glede na proporce in masivnost temeljev, prepoznali kot predromansko arhitekturo, domnevno celo iz 9. stoletja.



Odkritje »cerkve v cerkvi« je prineslo več vprašanj kot odgovorov

Prav ta najdba je bila »krivec« za nov zbornik o volčanskih cerkvah, saj je odkritje »cerkve v cerkvi« prineslo več vprašanj kot odgovorov. Z zbornikom poskušajo delno osvetliti nekatera ključna vprašanja, ki se tičejo pomena in starosti novo odkrite cerkve, predvsem pa je (in še bo) zanimivo ugotavljanje razmerja s cerkvijo sv. Danijela, prav tisto, ki jo zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, od tolminskega Simona Rutarja (1882 )dalje, vidijo kot pražup­nijsko cerkev.

Arheološka odkritja v cerkvi sv. Lenarta

Zbornik je razdeljen na dva dela. Članki prvega sklopa so vezani na cerkev sv. Lenarta, arheološka odkritja v njej in poskuse interpretacije, ki pa se v določenih pogledih tudi razlikujejo. Na arheoloških raziskavah sta osnovana prispe­vka Mihe Mlinarja (Arheološke raziskave ob in v cerkvi sv. Lenarta) in Jasne Svetina (Temelji predromanske cerkve v cerkvi sv. Lenarta).


Odkrita »pracerkev« v župnijski cerkvi v Volčah. Foto: Tolminski muzej

Vključili so tudi neka­tere naravoslovne in druge analize, ki so jih raziskovalci z različnih področij opravili z namenom pridobitve novih po­datkov za morebitne nadaljnje raziskave: dr. Saša Čaval (Usmerjenost predromanske cerkve. Arheoastronomska analiza predhodnice cerkve sv. Lenarta), dr. Petra Leben Seljak (Antropološka analiza skeleta iz cerkve sv. Lenarta), dr. Borut Toškana (Živalski ostanki z območja cerkve sv. Lenarta), dr. Mate­ja Golež (Preiskave vzorcev historičnih malt iz cerkve sv. Lenarta) in Maja Gutman Levstik (Naravoslovne analize odlomkov stenske poslikave iz cerkve sv. Lenarta).

Na cerkev sv. Lenarta (na sliki desno) se tako ali drugače navezujejo še prispevki Silvestra Gaberščka (Nova uganka iz Volč) in Metoda Fona (Obnova župnijske cerkve sv. Lenarta v Volčah 2016–2017).

Volče v preteklosti

Drugi sklop zbornika s podnaslovom Volče v preteklosti zaobjema širšo zgodovinsko problematika Volč in članke, ki so pomembni za odkrivanje zgodovine kraja in prostora; prispevki ddr. Janeza Höferja (Ob tisočletnici prve omembe župnije Volče), dr. Miloša Fona (Volče od Habsburžanov do samostojne Slovenije), dr. Igorja Kranjca (Novo poglavje umetnosti na Primorskem. Tone in France Kralj. Slikarski in kiparski okras iz leta 1927 v cerkvi sv. Lenarta), dr. Milana Lovenjaka (Rimski nagrobnik iz Volč) in Anje Poštrak (Bohinj v pražupniji Volče).


Cerkev sv. Danijela, na pokopališču na volčanskem polju.

Fotografije Ivo Žajdela