Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je v nagovoru izrazil čast in ponos ob odprtju. »Živimo v domovini najboljših čebelarjev na svetu in smo edina država v EU, ki je zaščitila čebele,« je poudaril Noč in dodal, da bo ta hiša nadgradila našo čebelarsko pravljico: »Čebelarstvo ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je tudi gospodarska priložnost.« Prepričan je, da bodo aktivnosti v pravkar odprti hiši združevale, kakor je vse akterje pri tem projektu združila kranjska čebela.

Višnja Gora, rojstni kraj kranjske sivke

Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad je izpostavil, da je Višnja Gora kraj s svetlo tradicijo in bogato zgodovino. »Ob pripravah na obeležitev svetovnega dneva čebel smo ugotovili, da je prav Višnja Gora rojstni kraj kranjske sivke, druge najbolj razširjene vrste čebele na svetu. Želimo, da bi Hiša kranjske čebele postala pomemben del čebelarske akademije, da bi v njej podarjali zlata priznanja za področje čebelarstva in da bi bila stičišče za čebelarje,« je podčrtal župan Strnad.

Predsednik vlade in dva ministra

Slovesnosti, ki jo je – kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade – oplemenitil krajši kulturni program, so se udeležili tudi premier Janez Janša in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač, ki so si skupaj z županom in predsednikom ČZS po svečanem prerezu traku ogledali doživljajsko razstavo in čisto prave steklene panje in inovativne lesene satne celice, v katerih so predvidene tudi prenočitve za obiskovalce.

Več od hobija in od gospodarske dejavnosti

Le nekaj let je minilo, odkar je generalna skupščina OZN na predlog Slovenije razglasila 20. maj za svetovni dan čebel; da je predlog prišel iz Slovenije, kjer se s čebelarstvom, ki je več od hobija in od gospodarske dejavnosti, ukvarja več kot 10.000 ljudi, ni naključje, je v nagovoru dejal premier Janša: »Že Albert Einstein je dejal, da če pomrejo čebele, čez štiri leta ni rastlin niti živali niti ljudi. Gre za dejavnost, ki ohranja življenje, in prav je, da so tudi Združeni narodi prepoznali ta pomen.«

Povezovanje tradicije in prihodnosti

Po Janševih besedah je to zlasti pomembno v času, ko naravo in naravno življenje ogroža marsikaj, tudi to, kar je proizvedla človeška civilizacija sama. »Danes stojimo pred zgradbo učenosti, ki je bila nekoč šola, tudi sam sem pred več kot 50 leti ta prag prestopil na nekem šahovskem tekmovanju. Veseli me, da je stavba po vsem tem času dobila namen, kjer se povezujeta tradicija in prihodnost,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Janez Janša: »Že Albert Einstein je dejal, da če pomrejo čebele, čez štiri leta ni rastlin niti živali niti ljudi. Gre za dejavnost, ki ohranja življenje.« FOTO: Kabinet predsednika vlade

Središče inovativnih tehnologij

In dodal, da vsebina omogoča tako spomin in ukvarjanje z dejavnostjo, ki ohranja življenje, kot tudi usposabljanje za nove tehnologije, kar v posrečeni kombinirani povezavi omogoča dobro prihodnost. Po njegovi oceni bo lahko Slovenija središče inovativnih tehnologij ApiLab – Hiša kranjske čebele, kjer lahko majhna in srednje velika podjetja z uporabo sodobnih tehnologij in pristopov razvijajo nova znanja in ideje ter oblikujejo napredne rešitve za svoje poslovanje, pokazala navznoter in tudi navzven daleč v prihodnost.

Naj medi!

»Tudi finančno to ni bil enostaven zalogaj. Združena so občinska, državna in – v največji meri – evropska sredstva, ki pa so tudi naša sredstva. To so sredstva, ki jih vsi skupaj ustvarjamo. Prav je, da gredo ta sredstva tudi za takšen projekt, kakršen je ta,« je končal premier Janša in Hiši kranjske čebele zaželel veliko marljivih, radovednih in radoživih obiskovalcev. »Naj medi,« je za zaključek po čebelarsko pozdravil predsednik vlade.