O spremembah, ki danes stopajo v veljavo, smo pisali že v letošnjem juniju ob objavi omenjene apostolske konstitucije. Posodobljeni zakonik natančneje opredeljuje kazniva dejanja in druge prestopke, kot so spolne zlorabe in korupcija, in zanje so predvidene strožje kazni. V nadaljevanju objavljamo arhivski prispevek, v katerem natančneje pojasnjujemo omenjene spremembe.

Prenovljeno VI. knjigo Zakonika cerkvenega prava z naslovom Kazenske sankcije v Cerkvi podrobno predstavlja tudi izr. prof. dr. Stanislav Slatinek, predstojnik Inštituta za kanonskopravne vede in vodja Katedre za cerkveno pravo pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Posodobljeni zakonik natančneje opredeljuje kazniva dejanja in druge prestopke, kot so spolne zlorabe in korupcija, in zanje so predvidene strožje kazni.

[IZ ARHIVA] Strožji cerkveni zakonik

Sveti sedež je 1. junija objavil prenovljeni del zakonika cerkvenega prava, v katerem je močno spremenjena 6. knjiga. Spremembe se med drugim dotikajo področij, kot so pedofilija in druge vrste spolnih zlorab, boj proti korupciji in kazni.

Z apostolsko konstitucijo Pascite gregem Dei (Pasite Božjo čredo) papež Frančišek spreminja zakonik cerkvenega prava iz leta 1983, ki zadeva kazenske sankcije Katoliške cerkve. Ena izmed izrazitejših novosti so določila glede sankcioniranja spolnih zlorab s strani duhovnikov nad mladoletnimi ali osebami v šibkem položaju. Ta kazniva dejanja zastarajo v dvajsetih letih. Kanon 1398 tako opredeljuje, da se duhovnika zaradi spolnega napada na mladoletnika ali na osebo z zmanjšano rabo razuma ali drugo ranljivo osebo, kaznuje, v najtežjih primerih se ga odslovi iz kleriškega stanu.

Prestopki proti človeškemu dostojanstvu 

Ti prestopki po novem niso obravnavani kot prestopki proti čistosti ali celibatu, ampak so tako kot denimo umor ali splav del novega poglavja Prestopki proti človeškemu življenju, dostojanstvu in svobodi. Kazni zdaj veljajo tudi za primere, ko duhovnik ogleduje ali razširja dejansko ali simulirano pornografsko razkazovanje. Duhovnik se kaznuje, če »nemoralno pridobi, hrani, razkazuje ali širi – na kateri koli način ali s kakršno koli tehnologijo – pornografske slike mladoletnih ali drugih ranljivih oseb«.

Kazni zdaj veljajo tudi za primere, ko duhovnik ogleduje ali razširja dejansko ali simulirano pornografsko razkazovanje.

Na tem področju Cerkev predpisuje tudi kaznovanje redovnikov in laikov. Kogar koli, ki zagreši spolno zlorabo nad mladoletnikom, je mogoče razrešiti cerkvene službe. »Sprememba je velika, zlasti na področju zlorab,« pravi Claudia Giampietro iz Mednarodne zveze vrhovnih predstojnikov. Z njo so ustregli željam žrtev, ki so jih izrazile v zadnjih letih, namreč da bi bili v zakoniku vključeni tudi ranljivi odrasli. Namesto tega pojma, ki se v besedilu ne pojavi, zakonik uporablja pojem »osebe z omejeno rabo razuma«.

FOTO: Vatican Media

Ukrepi proti korupciji 

Spremenjeni zakonik uvaja še druge nove prestopke, kot je kršitev papeške službene zaupnosti, in predvideva ukrepe proti korupciji. Kazen (ta lahko glede na resnost prestopka zajema tudi prepoved obhajanja maše) lahko doleti tistega, ki »daje ali obljublja kar koli, da bi nekdo, ki opravlja službo ali odgovornost v Cerkvi, nekaj nezakonito storil ali opustil«. To velja tudi za uradnika, klerika ali redovnika, ki zagreši prestopek na gospodarskem področju.

Nova kazen je ekskomunikacija za tistega, ki skuša posvetiti žensko v duhovnico.

Nasploh apostolska konstitucija za prestopnike opredeljuje natančnejše pravne določbe kot doslej. Sodnik ima na voljo številne možnosti; duhovniku na primer lahko odredi hišni zapor, prepoved nošenja duhovniške obleke ali odslovitev iz kleriškega stanu. Mogoče je tudi naložiti »denarno kazen ali to, da nameni določen znesek za cerkvene namene«.

Še druga nova kazen je ekskomunikacija za tistega, ki skuša posvetiti žensko v duhovnico. Ta možnost je sicer že obstajala, ni pa bila v kazenskem zakoniku iz leta 1983 izrecno navedena. Takšna kazen bi denimo zadela tudi tistega, ki bi snemal spovedni pogovor oz. kršil spovedno molčečnost.

Kaznovane zlorabe oblasti 

Ena manjših, vendar pomembnih sprememb se kaže v primerih, ko škofje in predstojniki ne le »morejo kaznovati«, ampak »morajo kaznovati«. Tako je odslej škof dolžan uresničiti kazen, ki jo izreče cerkveno sodišče, in začeti pravni postopek v zvezi z duhovnikom, ki ni upošteval njegovih opominov. V nekaterih primerih, ko je bila to doslej zgolj izbirna možnost, sodnik mora poostriti kazen. To še zlasti velja v primeru, ko je nekdo »zlorabil avtoriteto svoje službe in storil prestopek«. S tem so strožje kaznovane različne oblike zlorabe oblasti, zlasti v primerih duhovnih zlorab.

Postopek spreminjanja cerkvenega zakonika je bil dolgotrajen, saj ga je začel že papež Benedikt XVI. leta 2007.

Postopek spreminjanja cerkvenega zakonika, v katerem so ugotavljali pomanjkljivosti veljavne zakonodaje ter iskali možne jasne in preproste rešitve, je bil dolgotrajen, saj ga je začel že papež Benedikt XVI. leta 2007. Od sprejetja prejšnjega zakonika leta 1983 so trije papeži od leta 2001 objavljali nove predpise, predvsem na področju preganjanja spolnega nasilja v Cerkvi. Te norme so bile celovito povzete v novem besedilu 6. knjige Zakonika cerkvenega prava. Nova različica 6. knjige vsebuje 88 kanonov – od 1311 do 1399 –, to je po številu enako kot v stari različici iste knjige, vendar je bila večina predpisov vsaj nekoliko spremenjena ali dopolnjena.

Papež Frančišek posvari pred malomarnostjo pastirja pri zatekanju h kazenskemu sistemu. Prenovljena kazenska disciplina naj bi »pastirjem omogočala, da jo bodo uporabili kot gibko odrešilno in poboljševalno orodje, ki ga je treba uporabiti pravočasno in s pastoralno ljubeznijo, da bi se izognili resnejšemu zlu in lajšali rane, ki jih je povzroča človeška šibkost«.