V Veliki Britaniji so v preteklih letih uničili 1,7 milijona človeškh zarodkov, ki so bili spočeti v postopku umetnega oplojevanja v epruveti. Podatek je navedel tamkajšnji minister za zdravje lord Howe. Od začetka beleženja podatkov leta 1991 je bilo po navedbah časnika 'The Daily Mail' umetno spočetih 3,5 milijone zarodkov, izmed katerih jih je 235.480 vodilo v nosečnost.

Za vsako žensko, ki bi otroka rada spočela s pomočjo epruvete, v Veliki Britaniji v povprečju ustvarijo do petnajst zarodkov. Število, ki ga avstrijska izvedenka za zaščito življenja in članica bioetične komisije na zveznem kanclerskem uradu, Stephanie Merckens, opisuje kot 'precej stvarno': »Tri do osem zarodkov v postopku umetne oploditve je gotovo potrebnih, pri predimplantacijski diagnostiki pa še občutno več«, je pojasnila Merckensova.

Podrobna britanska številka razkriva, da je bilo v označenem časovnem obdobju 1,39 milijonov zarodkov, spočetih v epruveti, prenešenih v maternice, pri čemer pa je le vsak šesti poizkus vodil v nosečnost. Izmed preostalih zarodkov so jih 1,69 milijonov odstranili 'neuporabljenih', 23.480 pa so jih po predhodnem skladiščenju zamrznili. Okoli 840.000 zarodkov še vedno hranijo v tekočem dušiku, 2.071 je shranjenih za darovanje drugim parom, 5.876 pa so shranili za znanstvene raziskave. Skupno 93 % zarodkov, spočetih v epruveti, je bilo izbranih, uporabljenih ali vsaj shranjenih.

Podatki so bili obelodanjeni po vprašanju poslanca lorda Davida Altona glede uporabe 'odpadnega materiala' v klinikah za zdravljenje neplodnosti. Politik, ki je znan kot borec za zaščito življenja, je kritično ocenil, da v postopkih oploditve z epruveto 'zarodke ustvarjajo kot po tekočem traku' in da jih dan za dnem tudi povsem brezbrižno uničujejo, ob čemer večina ljudi ne pozna razsežnosti 'absolutnega uničenja človeških zarodkov'. »Po mojen mnenju bi morali danes razmišljati o zdravljenju neplodnosti brez spočetja tolikšnega števila zarodkov, ki jih potem uničijo. Na tem področju je nujno potreben tehnološki napredek«, meni Alton.

Kot je v začetku leta poročal nemški časnik 'Tagespost', novi škandal opozarja na 'stare zamude' in predstavlja zgolj 'vrh ledene gore': poleg Velike Britanije, ki ima izredno liberalno zakonodajo na področju reproduktivne medicine, so tudi druge države, na tem mestu posebej omenjajo Združene države Amerike in Španijo, precej 'potrošniško usmerjene' na področju 'človeškega blaga'. Tudi Avstrija in Švica naj bi se po navedbah omenjenega časnika 'vse bolj zgledovali po Veliki Britaniji, ne pa po svoji sosedi Nemčiji, ki je na področju zaščite zarodkov dolgo časa veljala za zgledno'.

Kot je še pojasnila izvedenka za zaščito življenja Merckensova, smejo v Avstriji spočeti le toliko zarodkov, kolikor jih je potrebnih za dejansko nosečnost. »Pri tem seveda obstaja določena mera interpretacijske svobode«, pojasnjuje pravnica. Ob tem morda manjka register, v katerega bi vnašali vse postopke umetne oploditve, kar zaenkrat obstaja le za tiste, ki jih plača zavarovalnica.

Katoliška Cerkev oploditev v epruveti zavrača, saj tehnologija izvedbe po eni strani uničuje človeško bitje na stopnji zarodka, poleg tega pa v maternici pogosto pride do spontanega splava. Kritična je tudi do darovanja jajčnih in semenskih celic tretje osebe, ker je s tem kršena pravica otroka, da pozna oba roditelja, pa tudi nedotakljivost zakonske zveze.

Foto: splet