Rodil se je 10. septembra 1934 v župniji Sv. Križ v Rogaški Slatini. Pri komaj 15 letih je izgubil mamo, ki je umrla pri rosnih 48 letih, in zgolj dve leti pozneje še očeta. Vseeno je bil med prvimi maturanti 2. gimnazije v Celju. Kot je povedal pred leti v pogovoru za Družino, ga je v bogoslovju veliko zasliševala Udba, ki je želela, da bi odstopil. Hoteli so ga predčasno vključiti v Ciril-Metodovo društvo (CMD), da bi imel prvo novo mašo CMD, a se je temu uprl.

Zgled kaplana Orešnika

Že kot majhen deček je na vprašanje, kateri poklic mu je blizu, odgovoril, da želi postati duhovnik, k čemur ga je zlasti pritegnil zgled tedanjega kaplana pri Sv. Križu v Rogaški Slatini Jožeta Orešnika. Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija 1961, se je njegova otroška želja uresničila, saj je v mariborski stolnici prejel mašniško posvečenje. Sprva je kot duhovni pomočnik služboval pri Devici Mariji v Puščavi in v Hrastniku.

Pritisk Udbe

Kot kaplan je bil nato dejaven v Selnici ob Dravi in nadaljeval v Pišecah. Ko se je po vojni uprl sodelovanju z Udbo, so ga razglasili za psihičnega bolnika in ga želeli poslati na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Vojniku. Ko je prišel po napotnico, jim je rekel: »Napravimo železno zaveso med vami in nami, da se več ne vidimo. Jaz sem duhovnik in bom služil Cerkvi in ljudem in ne bom sodeloval z Udbo.« Odtlej je imel mir.

Škofov klic

»Imel sem željo duhovniško službo opravljati v Slovenskih goricah, kjer sem imel teto. Vse je bilo že dogovorjeno za župnijo Sv. Andraž, potem pa me je klical škof, da je na Spodnji Polskavi vse v razvalinah: 'Vi pa ste od mladosti vajeni vsega težkega in hudega in ste moje edino upanje.' Ko sem prišel na Spodnjo Polskavo in sem šel po cesti, sem bil lahko vesel, če mi je sploh kdo odzdravil. Cerkev je razpadala, tudi župnišče,« je v pogovoru za Družino povedal Drofenik.

Obnove so se vrstile

Takoj se je lotil obnove. Kljub podedovanim dolgovom in čeravno ni dobil zagotovila škofije, je obnovil streho in fasado. Ko so verniki videli njegovo zagnanost, so priskočili na pomoč in stopili skupaj, zato so se obnove nato kar vrstile. »Držal sem se tega, kar sta nas otroke učila mama in ata: 'Glejte, da v življenju ne boste nikomur nič slabega storili. Delajte dobro, pomagajte, če ne boste mogli, pa poskrbite, da ne boste ničesar slabega naredili.'«

Graditelj cerkve na Pragerskem

Bil je prodekan in v letih 1991–1995 tudi dekan Dekanije Slovenska Bistrica, več let tudi škofijski referent za župnijske gospodinje in njihove pomočnice, za katere je vodil duhovne vaje in organiziral romanja ob godu sv. Marte. V zgodovino spodnjepolskavske župnije pa se je zapisal tudi kot graditelj cerkve Marijinega srca na Pragerskem, posvečene 21. septembra 2003, ki je vidno znamenje, ki kaže pokojnikove talente, sposobnosti, delavnost in požrtvovalnost.

50 let v eni župniji

Redki so duhovniki, ki jim je dano obhajati 50. obletnico vodenja župnije. Biseromašniku Karlu Drofeniku je bilo to dano, saj je župnijo Spodnja Polskava vodil vse do upokojitve 1. avgusta 2019. Odtlej je bival v Domu sv. Marte pri Sv. Jožefu v Celju in bil hvaležen za oskrbo, razumevanje, zlasti pa, da je lahko še vsak dan opravil mašno daritev in skupaj z drugimi duhovniki v domu in oskrbovanci molil in slavil Boga.

Svečan sprejem

5. julija 2011 je mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek v kapeli mariborskega bogoslovja daroval mašo s sedmimi duhovniki jubilanti, tudi zlatomašnikom Karlom Drofenikom, pridružil se jim je tudi upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Krajani Spodnje Polskave pa so priljubljenemu župniku ob njegovi 80-letnici, 12. septembra 2014, v bistriškem gradu pripravili svečan sprejem.

Od 5000 na 14.000 obhajil v letu dni

Milan Lešnik je pred štirimi leti v imenu članov ŽPS povedal: »Glavno poslanstvo župnika Karla Drofenika na Spodnji Polskavi je ob obilici postorjenega na gmotnem področju vendarle pastoralno. V kroniki lahko zasledimo, da v letu prihoda na Spodnjo Polskavo ljudje niso prihajali v cerkev v velikem številu, nasprotno – v letu 1969 je podelil le 5033 obhajil. S svojim pristopom, prijaznostjo, dostopnostjo in sposobnostjo oznanjevanja je pripomogel, da je bilo že leto pozneje 14.054 obhajil.«

Pogreb bo v torek

Kot sporočajo z Nadškofije Maribor, se bo mogoče od pokojnega biseromašnika posloviti v ponedeljek, 2. oktobra, od 16. ure dalje, v cerkvi Marijinega srca na Pragerskem, v kateri bo ob 20. uri somaševanje zanj. V torek ob 9. uri ga bodo prepeljali v župnijsko cerkev sv. Štefana na Spodnji Polskavi, kjer bo ob 15.30 pogrebna maša in nato pogreb. Naj počiva v miru in naj mu bo Dobri Oče pravičen sodnik in bogat plačnik!