Kot v komentarju pojasnjuje dopisnik avstrijskega Kathpressa Roland Juchem, se bo tokrat prvič v zgodovini Katoliške cerkve pred kazenskim sodiščem v Vatikanu zagovarjal tudi kardinal. Kakšno vlogo je pri naložbah vatikanskega državnega tajništva v londonske nepremičnine odigral Giovanni Angelo Becciu? Kolikšna je odgovornost moža, ki je kot namestnik kar sedem let upravljal enega najmočnejših vatikanskih uradov?

V ekipi desetih obtožencev sta med drugimi tudi švicarski pravnik in finančni izvedenec Rene Brülhart, ki v mednarodnih vodah slovi kot »čistilec«, in samooklicana italijanska svetovalka za varnost naložb Cecilia Marogna. Poleg so še vatikanski sodelavci, ki so jih opetnajstili italijanski mešetarji, ali pa so skupaj z njimi sodelovali v sumljivih poslih.

Skupini obtoženih očitajo goljufijo, pranje denarja, prevaro, izsiljevanje, ponarejanje dokumentov in zlorabo položaja. V jedru gre za naložbo z velikimi izgubami v skupni višini 350 milijonov evrov v nepremičnino v britanski prestolnici ter spremljajoče dogovore in provizije. Doslej ni povsem jasno, kolikšno odgovornost za te naložbe gre pripisati trenutnemu vodstvu vatikanskega državnega tajništva.

Skupini obtoženih očitajo goljufijo, pranje denarja, prevaro, izsiljevanje, ponarejanje dokumentov in zlorabo položaja.

Becciujev naslednik, Venezuelec Edgar Pena Parra, naj bi potrdil vse dogovore. Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je spomladi 2019 sam poskušal pridobiti nadaljnja sredstva iz vatikanske banke IOR »za londonske nepremičninske posle«. Banka je postala nezaupljiva, poizvedovanja pa so privedla do preiskave na državnem tajništvu oktobra 2019. Suspendiranih je bilo pet vatikanskih sodelavcev in odtlej so vsi skupaj le čakali.

Da je na vatikanskem državnem tajništvu prišlo do »nekakšnega škandala«, je potrdil tudi sam papež, ko je novembra 2019 med letom iz Tokia v Vatikan odgovarjal na vprašanja časnikarjev o raciji na državnem tajništvu. Šele konec letošnjega aprila pa je spremenil določbo kanonskega prava, po kateri je lahko kazenskega ravnanja obtožen tudi kardinal Katoliške cerkve.

Medtem ko Brülhartu očitajo zgolj zlorabo položaja, Švicar je vodil vatikanski finančni nadzorni odbor AIF, danes ASIF, pa naj bi Enrico Crasso, rimski borzni posrednik s sedežem v Švici, prekršil celo vrsto predpisov. Poleg Crassa sta obtožena tudi njegova borzniška kolega Raffaele Mincione in Gianluigi Torzi; pa Torzijeva pravna pomoč, milanski odvetnik Nicola Squillace. Na seznamu je tudi nekdanji, danes že odpuščeni direktor AIF, Tommaso Di Ruzza.

Na vatikanskem državnem tajništvu sta obtožena Becciujev nekdanji tajnik Mauro Carlino in Fabrizio Tirabassi. Tirabassi je bil posrednik med Vatikanom in borzniki, ima pa dvomljiv sloves izsiljevalca, ki rad grozi in se zabava s prostitutkami. Zanimiv je podatek, da med obtoženimi ni dolgoletnega pristojnega za blagajne pri finančni upravi, Alberta Perlasce. Mnogi domnevajo, da so ga Milano in njegova ekipa izločili kot kronsko pričo.

Posebnost sredi moške združbe je Cecilia Marogna, katere podjetje Logsic ima sedež v Ljubljani.

Kot posebnost sredi moške združbe je Cecilia Marogna, samouka na področju tajnih služb, ki naj bi od kardinala Becciuja prejela 575.000 evrov za varnostno svetovanje pri humanitarnih misijah v Vatikanu in pogajanjih za izpustitev ugrabljenih cerkvenih predstavnikov, kot je sama pojasnila v nekem televizijskem pogovoru. Večino pridobljenega denarja je Marogneva potrošila za nakup razkošnih predmetov v zasebni lasti, delovala pa naj bi tudi v Sloveniji. Njeno podjetje Logsic ima sedež v Ljubljani.

Vatikansko državno tajništvo v sodnem postopku nastopa kot civilni sotožnik. »Preprosto zato, ker smo tudi sami žrtve,« je ta korak v začetku letošnjega julija v Strasbourgu utemeljil kardinal Parolin. Kot je dejal, upa na kratek proces, v katerem bo pravosodje po potrebnih poizvedovanjih »vendarle ugotovilo resnico«, kajti zaradi celotne afere trpi in je trpelo veliko ljudi.

Po napovedi sodnega postopka so Becciu, Brülhart in Carlino sporočili, da se bo njihova nedolžnost že izkazala. Brülhart je pojasnil, da je naloge na svojem položaju vedno opravljal »korektno, zvesto in izključno v interesu Svetega sedeža«. Tudi Carlinov odvetnik je poudaril, da je njegova stranka delovala zgolj v interesu državnega tajništva in po nalogu nadrejenih. Kardinal Becciu pa se vidi kot »žrtev zarote«, se pritožuje nad negativnimi kampanjami italijanskih medijev, ki blatijo njegovo ime, in se odziva z grožnjami za tožbe.

Je kardinal Becciu »žrtev zarote«?

Becciu je sicer v petih točkah obtožen poneverbe, v dveh zlorabe položaja ter v eni napeljevanja h krivemu pričanju. Obtožen je tudi prelivanja denarja ter sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji, je poročala STA.

Celotna obtožnica, vložena 3. julija, sicer trdi, da je vatikansko državno tajništvo leta 2014 vložilo več kot 200 milijonov evrov v sklad, ki ga je vodil Raffaele Mincione, ter si tako zagotovilo slabo polovico stanovanjskega poslopja v enem najdražjih predelov Londona, prestižni četrti South Kensington. Mincione naj bi pozneje zavajal Vatikan, ki je nato leta 2018 skušal to sporno poslovno razmerje končati.

Za pomoč pri tem so se vatikanski uslužbenci obrnili na Gianluigija Torzija, ki naj bi jim pomagal odkupiti preostanek poslopja, a so se zadeve nato zapletle in so ga obtožili izsiljevanja. Becciu je bil takrat v zadnjem letu svojega mandata na položaju namestnika vatikanskega državnega tajnika.

Sojenje v Vatikanu bodo predvidoma nadaljevali oktobra.

Prvi zaslišanji danes in jutri naj bi bili namenjeni predvsem uvodnim postopkovnim zadevam, nato pa bodo sojenje predvidoma prekinili in ga nadaljevali oktobra. Sojenje je zaradi omejitev v obdobju epidemije in velikega števila obtoženih, odvetnikov ter časnikarjev predvideno v začasni sodni dvorani v vatikanskih muzejih, saj je vatikanska običajna sodna dvorana premajhna.

V kolikšni meri lahko vatikansko pravosodje osvetli goščavo tega finančnega škandala, se bo še pokazalo. Dosedanja poizvedovanja so zbrana na 488 straneh. Že doslej so številni enostavnejši primeri zahtevali več let sodne obdelave. Poleg tega italijansko in britansko sodišče nista pokazala prevelikega zanimanja za pomoč in sodelovanje.

Po drugi strani pa je do večine teh obtožb prišlo zahvaljujoč mednarodnemu sodelovanju. Vatikanska država bo zdaj pokazala, da ni le izboljšala svojih zakonov in predpisov, temveč da v sumljivih primerih tudi ukrepa. In da bo odslej bolje nadzirala darove vernikov, kakršen je Petrov novčič.