Danes so v Vatikanu objavili papeževo apostolsko pismo v obliki motu proprija o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb v Rimski kuriji in Državi mestu Vatikan, ki začne veljati 1. junija 2019. Izšel je tudi Zakon CCXCVII (297) papeža Frančiška o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb za Rimsko kurijo in Državo mesta Vatikan, ki prav tako začne veljati 1. junija 2019. Poleg teh dveh dokumentov pa so izšle še Smernice Vikariata mesta Vatikan za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih oseb za poskusno obdobje treh let za vikariat mesta Vatikan. Pod vse tri dokumente se je podpisal papež Frančišek.

Andrea Tornielli je za spletni portal Vatican News in časnik L'Osservatore Romano izluščil pomen ter osnovne novosti, ki jih vsebujejo besedila teh treh dokumentov.

Motu proprij o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb, novi zakon za Državo mesta Vatikan in pastoralne smernice, vsi trije dokumenti v veljavi tudi za Rimsko kurijo, ki jih je podpisal papež Frančišek, so na nek način sad februarskega srečanja s predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta.

To so zelo specifični zakoni, merila in pojasnila predvsem zaradi njihovih naslovljencev, saj veljajo samo za Vatikansko državo, kjer deluje veliko število duhovnikov in redovnikov in kjer je zelo malo otrok. Čeprav so bili mišljeni in napisani za to edinstveno resničnost na svetu, kjer je najvišja verska avtoriteta tudi suveren in zakonodajalec, vsebujejo ti trije dokumenti pojasnila, ki upoštevajo najbolj razvita mednarodna merila.

V motu propriju, edinemu izmed treh besedil, ki bi ga moral podpisati sveti oče, papež med drugim izrazi željo, da »naj v vseh zori zavest dolžnosti naznanila zlorab pristojnim oblastem in sodelovanja z njimi v preprečevanju in sporih, in s tem potrdi zelo pomenljivo načelo«.

Dejstvo, da se je papež odločil podpisati tudi Zakon CCXCVII (297) in Smernice, torej besedili, ki bi jih lahko razglasili Državna komisija in vikar mesta Vatikan, kaže na pomen, ki naj bi ga ta merila imela.

Prvi od treh dokumentov je novi zakon, ki v prvem členu vsebuje natančno in obširno definicijo kategorije »ranljivi odrasli«, ki je izenačena z mladoletnimi: »Ranljiva je vsaka oseba, ki je v stanju bolezni, zmanjšanih telesnih ali duševnih sposobnosti, ali ki ji je bila odvzeta tudi osebna svoboda, tudi samo začasno, ali so bile začasno zmanjšane sposobnosti razumevanja ali hotenja, da bi se uprli prekršku.«

V besedilu je več pomenljivih novosti. Prva zadeva dejstvo, da bodo odslej vsa kazniva dejanja zlorab mladoletnih »službeno obtožilna«, tudi če ni naznanila z zlorabljene strani. Druga novost je v uvedbi zastaranja po dvajsetih letih »žalitve povzročene mladoletnemu, od trenutka, ko je ta dopolnil osemnajst let starosti«. Pri tem je treba poudariti, da tu ne gre za kanonične zakone, temveč za kazenske zakone Države mesta Vatikan, kjer niso nikoli sprejeli Zakonika Rocco, izdanega v Italiji v času fašizma, pač pa je bil doslej v veljavi Kazenski zakonik Zamardelli, ki za ta kazniva dejanja predvideva zastaranje v štirih letih po storjenem kaznivem dejanju.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media