Papež Frančišek bo jutri, 5. aprila, v vatikanskih vrtovih blagoslovil bronast kip sv. Gregorja iz Nareka. Slovesnosti se bodo udeležili tudi armenski predsednik Serž Sargsyan in trije patriarhi: njegova svetost Karekin II., katolikos vseh Armencev, njegova svetost Aram I., katolikos Kilikije, ter njegova blaženost Krikor Bedros XX., patriarh Kilikije, ki vodi armensko katoliško Cerkev.



Kip je izdelal armenski kipar David Erevanci, ki živi v Franciji, in sicer na podlagi modela, ki ga je predsednik Armenije podaril papežu Frančišku med apostolskim obiskom junija 2016.

Sv. Gregor iz Nareka je bil leta 2015 razglašen za cerkvenega učitelja

Papež Frančišek je sv. Gregorja iz Nareka za cerkvenega učitelja razglasil 12. aprila 2015 med slovesnim bogoslužjem v baziliki sv. Petra v spomin na milijon in pol armenskih mučencev. To je bil izredni dogodek, vrhunec ekumenskega duha med obema Cerkvama, ki je prvič v zgodovini združil vse voditelje armenskih Cerkva z rimskim škofom.

Da bi obeležili veličino duha ob liku sv. Gregorja iz Nareka, bodo konec letošnjega leta v vrtovih v Ečmiadzinu postavili še drugo kopijo kipa cerkvenega učitelja. Dvometrski kip predstavlja svetnika, ki ima pogled uprt proti nebu, kjer so upodobljene tudi armenske cerkve in granatno jabolko, simbol Armencev.



Slovit teolog in eden najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi

Sv. Gregor iz Nareka se je rodil okoli leta 950. Bil je opat samostana v Nareku, kjer je živel v ponižnosti in dejavni ljubezni. Njegovo življenje sta prežemala delo in molitev, poživljala pa ga je goreča ljubezen do Kristusa in njegove Matere. Ta je razvidna iz ene od njegovih molitev in v posebni hvalnici Devici, kjer lahko vidimo pristno mariansko teologijo. Sv. Gregor iz Nareka je slovit teolog in eden najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi. Med njegova dela so prišteti komentar Visoke pesmi, številne hvalnice in zbirka petindevetdesetih molitev v pesniški obliki. Nekaj njegovih molitev je v slovenščino prevedel br. Miran Špelič.

Sv. Gregor je umrl leta 1005 v samostanu v Nareku, kjer je bil tudi pokopan. Takoj po smrti so ga začeli častiti kot svetnika, njegov grob pa je postal romarski cilj številnih vernikov. Spomin nanj je ostal živ v armenskem narodu tudi po osvojitvi države s strani Turkov leta 1071. V času množičnih pokolov v letih 1915-1916 sta bila uničena tako samostan kot svetnikov grob v Nareku.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / Wikipedia