Fotografija je simbolična. Foto: splet


Noč z minulega petka na soboto je bila za ljubljanski Univerzitetni klinični center (UKC) ponovno ena od prelomnih. Zdravniki so namreč prvič doslej v UKC Ljubljana presadili pljuča otroku, 14-letni deklici s cistično fibrozo, ki je že drugi dan po posegu samostojno zadihala z novimi pljuči in se dobro počuti.

Namesto na Dunaju v Ljubljani

Kot je pojasnil predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo v UKC Ljubljana Tomaž Štupnik, je bila deklica sprva predvidena za transplantacijo na Dunaju, kjer pa so jo zaradi pomanjkanja kapacitet zavrnili, zato so morali v ta izziv ugrizniti v Ljubljani. »Bili smo dobro pripravljeni in niti ni bil prehud zalogaj, se je pa na koncu že kar mudilo, saj se je deklici stanje slabšalo in smo morali presaditev opraviti v nekaj mesecih, v največ pol leta. Zdaj je njeno stanje dobro, to je pri presaditvah tudi najbolj razburljivo: iz otroka, ki je prej komaj dihal, hropel, imel slabo kakovost življenja in bil tudi psihološko na dnu, smo s tem posegom naredili deklico, ki se smeji, normalno diha, je dosti bolj razigrana kot prej, njena kakovost življenja je neprimerljiva. To ekipi povrne ves trud, stres, neprespano noč in vse skrbi pred operacijo in po njej. Nobena torakalna operacija ti ne vrne toliko kot presaditve,« je poudaril Štupnik.



Predčasno z dopusta

Operacija je trajala domala vso noč: deklico so okrog 23. ure pripeljali v operacijsko sobo, dve uri pozneje se je operacija začela in okrog 7. ure zjutraj končala, nato je trajalo še kako uro, da so deklico odpeljali v center za intenzivno terapijo (CIT). Pri posegu je sodelovalo več kot 20 ljudi. »V operacijski sobi je šla ena ekipa treh po pljuča, druga ekipa treh kirurgov je izvajala presaditev, všteti je treba še anesteziste, inštrumentarke, perfuzioniste, medicinske sestre, celotno ekipo v CIT … Vsak je imel zelo pomembno vlogo, saj bi lahko sleherna najmanjša napaka pomenila, da je bil trud celotne ekipe zaman. Zato sta bila tudi odgovornost in pritisk večja kot pri drugih posegih, kjer so ekipe manjše,« je opozoril Štupnik. Ker je torakalna kirurgija najmanjši kirurški oddelek na UKC, pri vsaki presaditvi sodelujejo domala vsi kirurgi. »Zaradi dopustov so bili sicer nekateri odsotni, a smo jih prosili za pomoč in so se brez oklevanja odzvali. Težava pa je bila tudi v tem, da je bil del ekipe zaseden s presaditvijo srca 15-letnega dečka, ki je isto noč potekala v sosednji operacijski sobi, a so se srčni kirurgi uspeli dogovoriti za popolnitev manjkajočega dela ekipe, vsi so zelo požrtvovalno priskočili na pomoč. Uspešni operaciji pri dveh otrocih sta zelo lep rezultat za eno noč,« je izpostavil Štupnik.

V bolnišnici vsaj še dva tedna

Po optimalnem scenariju bo deklica v bolnišnici še dva tedna, morda tudi več. Vselej lahko namreč pride do zapletov, zato so pozorni na vse podrobnosti in ne hitijo z odpuščanjem bolnikov. Nato utegne trajati še nekaj mesecev, da se bo deklica lahko vrnila v normalno življenje, »a že zdaj živi veliko bolj normalno življenje kot pred 14 dnevi,« doda Štupnik: »Zdaj se začenja novo poglavje, novo delo, saj je treba ta pljuča ohraniti z zdravljenjem, pravilno nego in vsem, kar običajno sledi po presaditvi.« Operacija pri otroku je zahtevnejša, že pri pripravi je treba sodelovati z njegovimi starši in jih pripraviti tudi na obdobje po transplantaciji, nato pa počakati na primerno velika pljuča. Trenutno na presaditev pljuč ne čaka noben otrok, tudi sicer jih je v Sloveniji – tako Štupnik – malo, »morda vsako leto kakšen«. V UKC Ljubljana so presaditve pljuč začeli pred manj kot dvema letoma in odtlej opravili 23 transplantacij, letos že 11, na poseg pa čaka še šest bolnikov.


Predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo v UKC Ljubljana Tomaž Štupnik. Foto: posnetek zaslona


Zahvala zdravstvenemu osebju in darovalcem

Za izjemen podvig se je celotni strokovni ekipi zahvalila tudi Slavka Grmek Ugovšek, predsednica Društva za cistično fibrozo Slovenije in mati (tedaj šestnajstletnega) dekleta, ki so mu pred 12 leti še na Dunaju presadili pljuča. »Šlo je za urgentno presaditev, saj se je stanje nenadoma poslabšalo. Pohvaliti moram vso kirurško ekipo v UKC Ljubljana, da zdaj presaja pljuča tudi v Sloveniji, kar je prednost za bolnike in starše, ki so tako bliže domu. Če se spomnim svojega primera: s hčerko sva bili šest tednov na Dunaju, doma pa sem imela dva mlajša otroka, eden je ravno vstopal v šolo, in sta bila v varstvu babice in nečakinje. Če bi bile presaditve že takrat omogočene tudi v Sloveniji, bi bilo bistveno lažje. Zato smo zares hvaležni celotni ekipi UKC, ki kaže visoko raven strokovnosti in velik angažma. Naši bolniki precej hitro potrebujejo presaditev, saj je bolezen huda, redka, hitro napreduje. Hvaležni smo zdravstvenemu osebju in ekipi darovalcev, ki lahko omogočijo novo kakovost življenja našim bolnikom,« je poudarila Slavka Grmek Ugovšek.

Kaj je cistična fibroza?

Grmekova Ugovškova cistično fibrozo opiše tako: »Gre za genetsko okvaro, ki maši pljuča, nabira se gosta sluz. Ko se pljučni mešički mašijo, moramo starši trikrat dnevno opravljati fizioterapijo, inhalacijo, da se ta sluz razredči, da se otrok lahko izkašlja. Če sluz ostane v pljučih, se mešički mašijo toliko časa, dokler se vsi ne zamašijo; pljučna kapaciteta je manjša, ni več možnosti izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, naposled pride do dihalne odpovedi. Takrat je edina rešitev presaditev pljuč. Kakovost življenja po posegu je neprimerljiva.«