V Tinjah o mejah in Evropi
V Tinjah o mejah in Evropi
O (ne)krščanski Evropi je govoril dr. Ivan Štuhec. Foto: Ivo Žajdela
V soboto in nedeljo je bilo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na Koroškem novoletno srečanje z naslovom 1920–2020 stoletje ob novih mejah.
Prvi je v soboto, 4. januarja, predaval Ivo Jevnikar, ki je spomnil, da so se na Primorskem meje najbolj spremenile in da se rane še vidijo. Dr. Vinko Škafar je govoril o stoti obletnici združitve Prekmurja z matično Slovenijo, prof. Štefan Pintar pa o dogajanju v letih 1918–1920, ko je prišlo do usodne ločnice za koroške Slovence.
Foto: Ivo Žajdela
Popoldan so namenili mladim, Iniciativi SKUP in Svetovni kavarni v obliki pogovorov v skupinah. Zvečer je bil kulturni večer z literaturo mladih, nastopila je pevska skupina Dekleta Smrtnik.
Ali je možno misliti razvoj demokracije v Evropi brez krščanstva?
V nedeljskem predavanju je dr. Ivan Štuhec govoril o Evropi včeraj, danes, jutri »Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo. Protikrščanska demokracija bo le karikatura, ki bo zapadla tiraniji ali anarhiji« (Robert Schuman, Za Evropo, str. 45). iskal je odgovor na vprašanje, ali je možno misliti razvoj demokracije v Evropi brez krščanstva?
Foto: Ivo Žajdela
Vprašal se je ali je Evropa še krščanska. Vprašanje najprej zahteva odgovor na vprašanje, ali je sploh kdaj bila krščanska? Kaj je bilo in kaj ni bilo krščansko? Kaj smo ohranili in kaj zapravili. Kaj je tisto, kar kristjani lahko prispevamo k prihodnosti Evrope in na kakšen način?
Ena od najhujših dediščin komunističnega totalitarizma je ideološka okupacija šole in medijev
Spomnil je, da danes pogosto slišimo, da je evropska skupnost nastala zaradi gospodarskih interesov in da je to tisto, kar je najbolj važno. »Schuman seveda ni zanikal pomena, ki ga gospodarstvo ima, vendar je dobro vedel, da je tudi gospodarstvo vrednostno vodeno in usmerjano, da je v ozadju vsega, vedno in najprej vprašanje kulture, s tem pa vrednot ter odnosov med posamezniki in narodi. Za to je dal osrednji pomen šoli in tisku. Mi bi danes dejali šoli in vsem oblikam sodobne komunikacije. Po njegovo ti dve področji nista 'monopol nobene stranke'.
Ivo Jevnikar je spomnil, da so se na Primorskem meje najbolj spremenile in da se rane še vidijo. Foto Ivan Rampre
Če je to Schuman lahko ugotovil za francoski in nemški kulturni prostor takoj po drugi svetovni vojni, blagor mu. Za dobršen del Evrope to ni veljalo več kot pol stoletja in še vedno ne velja. Ena od najhujših dediščin komunističnega totalitarizma je prav ideološka in strukturna okupacija šole in medijev. Če temu ne bi bilo tako, bi se v Sloveniji nihče več ne ukvarjal z vprašanjem o stoprocentnem financiranju obveznega šolskega programa v privatnih šolah in tudi s sovražnim govorom ne, ki je v prvi vrsti nastal zaradi pojava alternativnih medijev in alternativnih civilno družbenih gibanj.«
V zahodni Evropi niso imeli partijske šole in učiteljev v njih ne partijskih medijev
Štuhec je dejal, da ne samo v Sloveniji, v vseh tranzicijskih državah je to problem, ki ga zahodni del Evrope ne razume, ker pač tam niso imeli ne partijske šole in učiteljev v njih ne partijskih medijev. »Vprašanje svobode in svobodnega pretoka idej se za to v naši državah ne postavlja v ključu, ali so levičarsko-liberalni ideje dostopne in svobodne?
Dr. Vinko Škafar je govoril o stoti obletnici združitve Prekmurja z matično Slovenijo. Foto Ivan Rampre
Da je Orban na udaru, tudi znotraj svojih ideološko sorodnih strank, je tudi posledica tega monopola. Zakaj pa bi morala Madžarska na petdeset let podlage marksistično levičarskega družboslovja odpreti vrata Sorošovemu liberalno levičarskemu multikulturalizmu? To je približno tako kot če bi v Sloveniji, poleg pretežno levičarskih idej na fakulteti za družbene vede, odprli še eno privatno fakulteto s podobnim ideološkim predznakom.«
Populizem je odziv na pretiravanja o multikulturnosti in multireligioznosti
Štuhec je postavil vprašanje, zakaj je v zadnjih letih prišlo do krepitve nacionalnih idej, ki se jih pogosta poimenuje populizem. »Vzroka ne gre iskati v domoljubju, ampak v pretiravanjih na področju multikulturnosti, multireligioznosti in globalne ekonomije ter njenih interesov, ki jih producirajo multinacionalne družbe ter migracijski tokovi. Gre torej za to, da se je na prvo mesto postavilo gospodarske in vojaške interese, ne pa kulture medosebnih in mednarodnih odnosov.«
Štefan Pintar je govoril o dogajanju v letih 1918–1920, ko je prišlo do usodne ločnice za koroške Slovence. Foto Ivan Rampre
Naša zgodovina še zdaleč ni razstrupljena
»V kolikor sodobni evropski politiki res želijo, da se v Evropi ohrani mir, ki so ga zasnovali očetje evropske skupnosti, je zadnji čas, da se dosledno in sistematično lotijo razstrupitve zgodovine,« je dejal predavatelj. »Kako je to težak in boleč, a nujen proces, vidimo tudi na lastnem slovenskem primeru, ki natančno ustreza Schumanovi oceni. Mi imamo še vedno opravka s pretvezo o služenju slovenskemu narodu s strani protagonistov ideološke vojne, kar je revolucija bila.
Jožetu Strgarju so čestitali ob 90-letnici. Foto Ivan Rampre
Naša zgodovina še zdaleč ni razstrupljena z vidika nesmiselnih žrtev, tako s strani okupatorja, kakor s strani revolucionarnega nasilja. Ko bomo to dosegli, borno razstrupili zgodovino in z veliko moralno avtoriteto poočitali italijanskim politikom, ali komurkoli drugemu, naj pometejo pred svojim pragom.
Dogaja se nam še hujše, da vedno znova politični voditelji dodatno zastrupljajo zgodovino, ali za to, ker o njej nimajo pojma, ali za to, ker so ostali pri znanju zgodovine iz osnovne šole, ki je bila ideološko filtrirana, ali pa za to, ker namerno in načrtno gojijo lažno ustvarjene »kulte slavne preteklosti« v imenu narodnih interesov, ki pa so dejansko interesi privilegiranih in oligarhijskih skupin.«
Razlike med zahodnim in vzhodnim delom Evrope
Dr. Ivan Štuhec je poudaril, da so svoboda, domoljubje, zgodovina in vloga šole ter medijev, pomembne teme, ki bodo odločale o prihodnosti evropske skupnosti. »Izhodišča zahodnega dela in izhodišča vzhodnega dela evropskih pljuč so pomembno, da ne rečemo, bistveno različna. Prav od interpretacije na podlagi teh izhodišč je odvisno, ali bomo v Evropi deležni civilizacijskega napredka in razvoja ali pa zdrsa v regresijo ter v ponovne konflikte, ki se po pravilu končajo v vojnah. Če pomislimo, da je vsa liberalna Evropa v vojni s človeškim zarodkom in ostarelimi ter onemoglimi soljudmi, nam ni potrebno biti prerok o evropski prihodnosti.«
Fotografije Ivo Žajdela