Dušica Kunaver je zapisala, da koledovanje izvira iz rimskih časov, saj so Rimljani prvi dan v mesecu imenovali calandae, ki so bile še posebej slovesne ob začetku leta, saj so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali.

S pesmijo od hiše do hiše

V Sloveniji pa koledniki hodijo po domovih v božičnem času med 24. decembrom in 6. januarjem. Glede na čas obiskovanja ali kraj navade so se imenovali božični, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni in trikraljevski koledniki. To so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice. Po končanih obhodih so nabrane darove skupaj pojedli in popili ter prijateljsko stopili v novo leto.

»Bog požegni hišo in ljudi«

Pesmi kolednice so se od vasi do vasi razlikovale, družila pa jih je enaka vsebina – v prvem delu je bil pozdrav hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji), v drugem delu so koledniki prinašali srečo, zdravje in dobro letino (Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi pa so prosili za darove s praznične mize (v Savinjski dolini: Gospodinja in gospodar, kaj nam boste dali v dar? Poglejte, kaj naš bogi Tonč za nami nosi prazen ronč.).

Če koledniki niso dobili darov, so razočarano zapeli na primer:

Naj pokrepa vam živina,
Vaše krave, vaši voli,
Vaše kure, vsa teleta .
Darežljivi hiši pa so se zahvalili s pesmijo:
Da bi igrali okoli hiše
konjički, oslički, prašički
vsi v enem kotički.

Trikraljevska akcija za otroke v misijonih

Trikraljevsko akcijo kolednikov z dobrodelnim izkupičkom, ki je namenjen potrebam v misijonih (vodijo jih slovenski misijonarji po vsem svetu), vrsto let organizira Misijonsko središče Slovenije. Letos bodo koledniki zbirali darove za projekte za pomoč otrokom in mladim v misijonih na Madagaskarju, v Braziliji, Ruandi, Beninu in Kambodži.

Madagaskar:
Lazarist Tone Kerin za cesto in šolo: »Otroci hodijo v šolo po več kilometrov po zelo nevarnih poteh. Zato moramo narediti mostove, poravnati cestišče in zgraditi novo šolo. Hkrati bo to lažja in hitrejša zdravstvena oskrba bolnikov,«
in s. Marjeta Zanjkovič za otroški vrtec: »V tem delu predmestja je velika brezposelnost in revščina. Otrokom bomo zagotovili vzgojo in v stiku z njihovimi družinami bomo imeli pozitiven vpliv na razvoj predmestja.«

Brazilija:
S. Agata Kociper za internat: »Mladim, ki preverjajo in iščejo poklic, želimo omogočiti s tem projektom bolj prostorno formacijsko hišo, ki bo pripomogla k osebnemu zorenju in oblikovanju ter urejenemu vstopu v življenje.

Ruanda:
S. Vesna Hiti za osnovno šolo: »V predmestje želimo dati dobro osnovnošolsko izobrazbo ter človeško, duhovno in moralno vzgojo revnim otrokom, katerih starši nimajo možnosti, da bi otroke vpisali v privatne šole.«

Benin:
Marijine sestre za sirotišnico: »Z izgradnjo sirotišnice bi lahko otrokom brez staršev in revnim otrokom omogočile zavetje, preživetje in izobrazbo ter pripravo na normalno življenje. Obvarovale bi jih tudi pred ulico in izkoriščanjem.«

Kambodža:
S. Ljudmila Anžič za šolo za dekleta: »Omogočiti mladim nadaljevanje kvalitetnega šolanja, da bo čim več mladih iz najbolj revnih družin prišlo do poklicne izobrazbe, predvsem pa dozorelo v poštene ljudi in odgovorne državljane.«


Foto: Tatjana Splichal