Prvo berilo: Truda polne noči so večkrat človekov delež, Job 7,1–4.6–7; Ps 147;
Drugo berilo: Gorje nam, če ne bomo oznanjali evangelija, 1 Kor 9,16–19.22–23

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,29-39)

Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napotil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.

Video razlaga za otroke

Močno oznanilo

Piše: Simon Potnik

Jezus se pojavi ob Jordanu in popelje prve sledilce k sebi domov. Ima čas. Pogovarja se, sliši in vidi vsakogar. Pojavi se v shodnici in s splošnega prehaja na osebno. Nagovarja prisotne. Njegov nagovor ni samo na načelni ravni. Zelo oseben je, tako da buri duhove in izganja demone. Slišal sem že mlade, ki so komentirali, da je to preveč dramatično zapisano, hkrati pa, da je škoda, da se danes to ne dogaja več. Pa se duhovni boj dogaja še danes in se bo do konca. Nebeško kraljestvo trpi silo in silni ga osvajajo.

Iz te duhovne sfere se Jezus pomakne v Simonov in Andrejev dom. Takoj. Hiša ni pripravljena na obisk. Tašča je bolehna, ostaja kup nedokončanih del. Bolezen je lahko tudi nevarna. Jezus pa jo prime za roko, jo vzdigne. Simon gleda. Morda doživlja, kako to drago ženo Jezus vzdiguje iz žrela smrti. O, večkrat bo to izkusil. Veroval bo vanj, zaradi katerega je vse zapustil in šel za njim.

Marko nam razkriva obličje živega Boga.

Kaj stori ozdravljena žena? Takoj jim postreže. Velikodušno kot Abraham pri Mamrejevih hrastih ali angeli v puščavi. Ko je prijetno, čas teče hitro, in že se je zvečerilo. Ljudje pa so kar prihajali in prinašali bolne ... Ozdravljal je in izgnal veliko hudih duhov. Njihova noč je postajala dan, njihov še en dan pa dan praznovanja, predokus odrešenja.

Marko nam razkriva obličje živega Boga. Slutnja je ljudi že napeljala, da se čudijo, občudujejo Jezusove besede. Govori z oblastjo! Kakšni so bili komentarji šele po današnji izkušnji: on ozdravlja, moli, oznanja. In ne da se ujeti. Ne med domače, ne v domači kraj, ne v religijo, ne v čas.

Zakaj se ne bi pridružili mnogim, ne samo menihom in nunam, ki pred delom posvetijo svoj dan Očetu?

Ogrevanje za dan

Pred okupacijo potrošnikov, ki bi radi čudeže, se umika k Očetu. Učenci mu sledijo. Zgodaj zjutraj je šel molit. Preden gre v dan, preden gre v akcijo. Ogreva se za dan. Kaj to pomeni, vedo športniki, to vedo vsi delavci, ko pripravljajo vse potrebno za delovni dan. Zakaj kot kristjani ne bi sledili temu zgledu – tudi tisti, ki ne hodite redno k maši – in se pridružili mnogim, ne samo menihom in nunam, ki pred delom posvetijo svoj dan, svoje delo, družinske člane, zdravje, trpljenje in še mnogo drugega dobremu Očetu?

Današnji čas je še vedno čas ubogih, krhkih, nemočnih, bolnih, prestrašenih, neprespanih, razočaranih, ločenih, polomljenih, strašnih, mogočnih …, ki jim kristjan v življenju, ne za cerkvenimi zidovi, lahko ponudi roko, lajša gorje, z njimi in zanje moli in jim oznani moč Oznanila. Končno pri tem nisem sam … tudi sam sem krhek, potrt, v dvomih in razdvojen, pa vseeno na sebi čutim Njegovo roko. Dejansko grem v svet z Bogom z roko v roki. Kako močno oznanilo!