V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bodo drevi ob 18. uri odprli občasno razstavo Sestra Hermina (Justina) Pacek, prva fotografinja med sestrami usmiljenkami (1931-2016). Avtor razstave, ki bo na ogled do 18. septembra, je poznavalec in raziskovalec fotografske dediščine na Slovenskem ter publicist Dejan Vončina. Razstavo bo odprl Silvester Gaberšček, sekretar na Ministrstvu za kulturo RS.

Iz stiškega muzeja so sporočili, da razstavo na desetih panojih dopolnjujejo osebni predmeti sestre Hermine, med katerimi je tudi njen prvi fotoaparat. Packova je kot sestra usmiljenka del svoje nadarjenosti namenila fotografski dejavnosti, ki jo je še kot dekle spoznala v znani fotografski družini Bavec iz Brežic.

Dokument časa

Njeni posnetki razkrivajo življenje njenih sosester in sorodnikov ter vsakdanjik ljudi, med katerimi je delovala. V Sloveniji, Srbiji in na Kosovu pa je fotografirala predvsem med letoma 1962 in 1987. Kot so dodali, širina njenega duha in neomajna pripadnost fotografiji omogočata, da bodo prihodnje generacije na fotografijah lahko spoznale življenje, ki ga več ni, njene fotografije pa so zato pomemben in tehnično kakovosten dokument časa tudi v širšem mednarodnem kontekstu. Njene črno-bele fotografije odlikuje avtorski pristop.
S samostojnostjo in delom v lastni fotografski delavnici pa je Packovi uspelo ustvariti enkratno fotografsko dediščino, so še zapisali v Stični. V Muzeju krščanstva na Slovenskem so ob gostovanju omenjene razstave izdali spremni katalog, katerega avtor je Dejan Vončina. Knjiga obsega 64 strani, v njej je poleg uvodne študije objavljenih 150 fotografij.

Fotografirala za potrebe redovne skupnosti

Justina Pacek se je rodila leta 1931 v Malem Mraševu pri Kostanjevici na Krki. S fotografijo se je najprej srečala kot retušerka v Bavčevem fotografskem ateljeju v Brežicah, kjer se je izučila tudi fotografske obrti. Leta 1957 je odšla v Beograd, kjer je stopila med sestre usmiljenke, na fotografijo pa je pozabila vse do leta 1962 oziroma do drugega vatikanskega koncila, ki je ukinil nekatere stroge redovne zakone. Od takrat naprej je fotografirala za potrebe redovne skupnosti in povsod, kjer je lahko. Ob upokojitvi leta 1987 se je vrnila v Slovenijo, kjer je kot katehetka učila verouk, najprej v Frankolovem, nato v Čatežu, Podbočju ter v Cerkljah ob Krki. Leta 2008 je zbolela, premestili pa so jo v Mengeš, kjer je februarja letos tudi umrla.

Preberite tudi:

Usmiljenka, fotografinja
Fotografska dediščina s. Hermine