V petek, 17. maja, je bilo v Stični živahno: v navzočnosti gostov dr. Cristina Duarte z Univerze v Lizboni, Sofie Formosinho, dr. Joséja Sá Fernandesa, koordinatorja organizacijskega odbora Svetovnega dneva mladih 2023 v Lizboni, in dr. Jožeta Bavcona, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, so v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprli mednarodno gostujočo razstavo o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah, ki so jo k nam prenesli iz Portugalske.

Dr. José Sá Fernandes, Nataša Polajnar Frelih, Sofia Formosinho in dr. Maria Cristina Duarte ob odprtju razstave o simboliki rastlin v Svetem pismu. FOTO: Irena Rotar

Veselje SDM v Lizboni se je preneslo v Slovenijo

José Sá Fernandes se je v pozdravnem nagovoru zahvalil kustosinji Dijani Pita da Costa, Sofii Formosinho in Marii Cristini Duarte, da so med Portugalsko in Slovenijo zagotavljale vez, ki je bila kot most, poln rastlin, simbolike in vere, prek katerega je razstava Svetopisemske rastline, ki so jo v Lizboni pripravili ob Svetovnem dnevu mladih (SDM) lahko dobila svojo različico tudi v Sloveniji. »Zdi se, kot da bi se veselje, ki so ga mladi pokazali v Lizboni, s to razstavo na preprost, a iskren način preneslo v Slovenijo,« je dejal portugalski gost in se zahvalil vsem, ki so prispevali, »da je vzklila ta zapuščina Svetovnega dneva mladih!«

FOTO: Irena Rotar

Iz botaničnega vrta v samostan

Razstava je bila v Lizboni na ogled v botaničnem vrtu, torej na prostem, tu pa se je kot odlična izkazala zamisel, da je razstava na ogled v samostanu, kjer je deloval pater Simon Ašič.

Zdi se, kot da bi se veselje, ki so ga mladi pokazali v Lizboni, s to razstavo na preprost, a iskren način preneslo v Slovenijo.

Profesorica Cristina Duarte je pojasnila, da se je zamisel o izhodiščni razstavi porodila iz srečnega spleta okoliščin: »Osrednje prizorišče SDM v Lizboni je bilo tik ob botaničnem vrtu. Zdelo se nam je zanimivo, da bi oboje povezali, da bi si mladi v botaničnem vrtu lahko ogledali rastline, ki se pojavljajo tudi v Svetem pismu – se pobliže seznanijo z njimi, spoznajo njihovo svetopisemsko simboliko. V okviru SDM si je razstavo ogledala tudi sodelavka Dijana Pita da Costa – in jo pripeljala sem!«

FOTO: Irena Rotar

Ustvarjanje in negovanje vezi

Duartejeva je povedala, da jih je povabilo močno ganilo, saj »dokazuje, da lahko rastline in tisto, kar simbolizirajo, krajšajo razdalje, ustvarjajo vezi in združujejo ljudi. Razstava je nastala iz naše strasti do rastlin in spoznanja, kako zelo smo odvisni od njih, tako pri skrbi za telo kot pri tolažbi duše. Skozi tisočletja in po vsem svetu so si vere, ljudstva in kulture rastlinam pripisovali poseben pomen. Oblike, barve, vonji, brstenje listov, cvetenje rož ali zorenje sadežev so vzbujali čustva, simbolizirali ponovno rojstvo, povezovali zemeljsko in nebeško. Razstava želi poudariti univerzalnost rastlinske simbolike, saj vključuje starodavna izročila, ki so preživela do danes, ki prečkajo meje, prepletajo kulturno in versko izročilo. Od drevesa življenja do bilke pšeničnega klasa nas rastline spominjajo na bogastvo naše kulturne in duhovne istovetnosti, opominjajo nas, kako visoko bi morali ceniti in ohranjati to dediščino.«

FOTO: Irena Rotar

Vsestransko rodovitno sodelovanje

Razstavo je Muzej krščanstva na Slovenskem pripravil tudi v sodelovanju z ljubljanskim botaničnim vrtom. Katja Malovrh, ki je pri projektu sodelovala, je povedala, da razstava v Stični obiskovalce napotuje v ljubljanski botanični vrt – z zemljevidom, na katerem je označeno, kje si je tam mogoče v živo ogledati rastline, ki so predstavljene v Stični. Nekatere imajo v botaničnem vrtu stalno mesto, nekatere, sredozemske, pa pozimi preselijo v Koper oziroma v rastlinjak pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

FOTO: Irena Rotar

Vodja ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je pojasnil, da za to razstavo seveda niso selili rastlin iz Portugalske, da pa že od 19. stoletja obstajajo povezave ljubljanskega s portugalskimi botaničnimi vrtovi. Od leta 1898 naprej so ohranjeni natisnjeni seznami izmenjanih semen, od prej pa pisma vodij botaničnih vrtov o izmenjavi rastlin. Večina svetopisemskih vrst, ki so predstavljene na razstavi, je iz tujih vrtov k nam prišla v obliki semen, ki so jih v botaničnem vrtu vzgojili v rastline.

Od drevesa življenja do bilke pšeničnega klasa nas rastline spominjajo na bogastvo naše kulturne in duhovne istovetnosti.

Delavnice za otroke in vódeni ogledi razstave

Muzej krščanstva na Slovenskem se je ob tej razstavi povezal tudi z društvom slovensko-portugalskega prijateljstva, je povedala odgovorna za razstavo Dijana Pita da Costa. Pripravili so izbor portugalskih in slovenskih pravljic, v katerih nastopajo nekatere od rastlin s te razstave, otroci pa se na razstavi z njimi lahko seznanijo tudi s pomočjo vonja, tipa, sluha. Poleg delavnic za otroke pripravljajo tudi poglobljene vódene oglede razstave za odrasle in upokojence – termini so objavljeni na spletnih straneh muzeja.

Na razstavi boste med drugim izvedeli, v čem je razlika med kadilom in miro. FOTO: Irena Rotar