Na današnji dan, 6. septembra, leta 1930 so bili ob 5. uri in 43 minut zjutraj po končanem 1. tržaškem procesu na vojaškem strelišču pri Bazovici zaradi svoje protifašistične dejavnosti ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, znani tudi kot bazoviške žrtve oz. bazoviški junaki. Ti pogumni Primorci in zavedni Slovenci so bili eni izmed prvih, ki so se uprli italijanski diktaturi in fašizmu.

Bazovica 2019

V spomin nanje so na Tržaškem že od 31. avgusta spominske prireditve s skupnim naslovom Bazovica 2019, ki jih organizira Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

Danes, v petek, 6. septembra, se bodo preselile tudi v osrednji del Slovenije. Ob 13. uri je bila slovesnost pred rektoratom Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu, ob 16. uri pa bo tradicionalna svečanost pri prvem evropskem spomeniku žrtvam protifašističnega odpora v Prešernovem gaju v Kranju. Zvečer bo v župnijski cerkvi v Bazovici maša zadušnica.

V okviru spominskih prireditev so med drugim dan pred obletnico pripravili tudi predstavitev knjige v Narodnem domu v Trstu, danes dopoldne pa recital mladih v Bazovici in slovesnost pri Sv. Ani v Trstu.

V soboto, 7. septembra, vabijo na taborni ogenj Rodu Modrega vala v Bazovici, dan pozneje, v nedeljo, 8. septembra, pa bo dopoldne v Bazovici spominski planinski pohod. Osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici se bo začela ob 15. uri.


V petek, 6. septembra, bo v župnijski cerkvi v Bazovici maša zadušnica.

V torek, 10. septembra, bodo ob 10. uri v Narodnem domu v Trstu predstavili Maistrov zbornik. Organizirali pa so tudi mednarodni odbojkarski turnir za Pokal Bazoviških junakov, ki bo potekal od 14. do 22. septembra.

Upor mladih proti fašističnemu režimu na Primorskem

Ferdo Bidovec (22 let), Fran Marušič (24 let), Zvonimir Miloš (26 let) in Alojz Valenčič (33 let) so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ki se je aktivno uprla fašističnemu režimu na Krasu, Tržaškem in v Istri. Bili so del gibanja, pozneje znanega pod imenom TIGR. Glavni predstavniki so se zbrali na sestanku na Nanosu leta 1927, kjer so se dogovorili, da je njihovo delovanje prešlo v ilegalo. Njihov namen je bil spodbujanje učenja slovenščine v družinah, preprečevanje mladini, da bi vstopila v fašistične organizacije in delovanje za osvoboditev Primorske izpod fašističnega jarma.



Prvi tržaški proces

Italijanske oblasti so jih razkrile po napadu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste. Obtoženim so sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu (1. tržaški proces). Na procesu, ki je trajal od 1. do 5. septembra 1930, je bilo poleg bazoviških žrtev še 12 obsojenih, ki pa so jim bile dosojene zaporne kazni. O bazoviških žrtvah je bil posnet igrano-dokumentarni film Streli v Bazovici, ki ga je leta 2010 ustvaril Studio Vrtinec.


Seznam oskrunitev spomenika,
ki so jih zakrivili italijanski neofašisti.

Oskrunitev spomenika 15. 3. 2009

Bazoviški junaki prejeli zlati častni znak svobode Republike Slovenije

Ob 50-letnici priključitve Primorske k Sloveniji so za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič prejeli zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Ob njih so bili odlikovani še Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki so bili na smrt obsojeni v drugem tržaškem procesu in ustreljeni 15. decembra 1941 ustreljen na vojaškem strelišču na Opčinah.

Odbor za proslavo bazoviških junakov

Odbor za proslavo bazoviških junakov, znan tudi kot Odbor Bazoviški junaki, je bil ustanovljen julija 1945. Tako je želela Slovenska ljudska oblast v Trstu počastiti spomin na Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki so postali simbol protifašističnega odpora.

Od septembra leta 1945 je pred spomenikom bazoviških žrtev vsako prvo nedeljo po 6. septembru spominska slovesnost. Leta 1997 je Odbor za proslavo bazoviških junakov stopil pod okrilje Narodne in študijske knjižnice, da bi tako poudarili predvsem narodne, kulturne in zgodovinske vrednote spomina. V letu 1999 je bil prehod formaliziran z notarskim aktom. Odbor skrbi za ohranjanje spomina na štiri ustreljene junake, za ohranjanje vrednot protifašizma ter kulture miru in sožitja.

Foto: Ivo Žajdela, Wikipedija