V SPOMIN

ANA ZUPAN, 

po domače Urinova Ani

Pred enim letom se je končalo tvoje življenje. Zastal je tvoj korak in z delom so prenehale tvoje pridne zlate roke. Kamorkoli se ozremo, čutimo grenkobo, bolečino in veliko praznino. Pravijo, da čas celi rane – mogoče, toda brazgotine ostanejo za vedno. Mami, zelo te pogrešamo in tvoj veseli obraz.

Hvala vsem, ki se je spominjate in obiščete njen grob.

Vsi njeni, Prebačevo