Gostitelji iz Železnikov s predavatelji

V Sorici je bila mednarodna konferenca Evropske manjšine: včeraj, danes, jutri ... V okviru Čipkarskih dnevov občine Železniki, so v Sorici v soboto, 29. junija, v dvorani Ivana Groharja, pripravili vrsto predstavitev s Slovenci povezanih manjšin in manjšinske problematike skozi čas in danes.

Narodne manjšine v evropskem mozaiku identitet

Dr. Dejan Valentinčič, sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predavatelj ustavnega prava na Novi univerzi in političnih ved na Fakulteti za uporabne družbene študije je govoril o temi narodne manjšine v evropskem mozaiku identitet, opredelitev in političnih realnosti s poudarkom na Slovencih v Italiji.


Dejan Valentinčič je govoril o temi narodne manjšine v evropskem mozaiku identitet.

V predavanju je izhajal iz praktičnih izkušenj, kako se razlikujejo različne zamejske in izseljenske skupnosti med sabo.

Ker so bile v programu zajete tako avtohtone manjšine kot migranti, je predstavil koncept avtohtonosti ter kako se prva in druga skupina razlikujeta po svojih potrebah in morata biti zato tudi različno obravnavani.

To je postavil tudi v kontekst različnih sistemov nastanka evropskih narodov. Slovanski, germanski in romanski narodi so nastali na različne načine, zato tudi različno razumejo, kaj sploh je narod in kaj narodna manjšina.

Zaradi teh razlik Evropska zveza še ni sprejela nobenih pravnih aktov, ki bi ščitili manjšine, saj so pogledi precej različni. Ta izhodišča je prenesel na primer Slovencev v Italiji, ker Slovenci zelo različno od Italijanov razlagajo, kaj je narod, kaj država in kaj manjšina.

Tudi slovenska manjšina v Italiji se ozemeljsko zelo razlikuje v svoji vsakodnevni realnosti.

Univerzalna Slovenija: preko oceanov in časov

Dr. Andrej Fink, profesor na Katoliškem inštitutu Fakultete za poslovne vede, pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov je govoril o univerzalni Sloveniji – preko oceanov in časov.

Spomnil je, da slovenska skupnost v Argentini ni manjšina v klasičnem pomenu besede. Slovenci v Argentini so svojevrstna narodna »manjšina«, ki pa ne živi na svojem avtohtonem, zgodovinskem ozemlju, ki je sestavni del druge države, zato nimajo posebnih pravic, ki po zakonu gredo članom manjšin.



Pravice, ki jih imajo oziroma so jih imeli priseljenci pred devetdesetimi in sedemdesetimi leti, so bile zajamčene že v argentinski ustavi kot tujcem oziroma vsem prebivalcem, ne glede na njihov etnični izvor.

S časom pa so, ko je po 71 letih vedno manj prvotnih priseljencev, člani slovenske skupnosti v državi Argentini že tam rojeni Slovenci, ki so zaradi tega rojstva po argentinskem pravu polnopravni argentinski državljani.

Opozoril je, da je torej treba razlikovati med pravnimi in narodnostno-kulturnimi vidiki.

So pa argentinski Slovenci ostali kulturno zavedni Slovenci, torej člani slovenskega naroda z vsem, kar to pomeni, čeprav razpršenega po svetu. Mnogi od teh v Argentini rojenih Slovencev imajo tudi slovensko državljanstvo.

Vloga Narodnega sveta koroških Slovencev

Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri NSKS je predstavil vlogo narodnega sveta koroških Slovencev, kot glasa civilne družbe.

Spomnil je, da je ustanovitelj Narodnega sveta in oče Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joško Tischler s somišljeniki prepoznal realnosti po vseh tragedijah druge svetovne vojne in je iz prepričanja, da koroški Slovenci potrebujemo močno politično zastopstvo, ustanovil Narodni svet.

S postavitvijo žive mreže do pripadnikov narodne skupnosti po vseh vaseh in krajih življenjskega prostora narodne skupnosti na južnem Koroškem se je Narodni svet od začetka postavil na lastne noge, se vključil v politične procese v dokaj nedorečeni situaciji glede dokončne meje med Avstrijo in Jugoslavijo ter začel svoje delo v prid narodne skupnosti.

Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev.
Samostojno, strankarsko-politično neodvisno je Narodni svet začel pogovore s sogovorniki na deželni in državni ravni. Pomemben zgodovinski mejnik v delovanju NSKS je bil podpis Avstrijske državne pogodbe leta 1955 z znanim 7. členom, ki naj bi varoval pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov.

Kot močan glas civilne družbe, ki je zavezan izključno interesom narodne skupnosti, se je NSKS od začetka do danes zavzemal za korektne ter v prihodnost usmerjene zakonske rešitve, ki pozitivno vplivajo na ohranitev in razvoj narodne skupnosti.

Dejal je, da je bil nadaljnji velik mejnik v zgodovini slovenskega naroda in s tem tudi koroških Slovencev osamosvojitev Republike Slovenije, njen pristop k Evropski zvezi, padec meje ter nove možnosti in izzivi, ki jih nudi skupni jezikovni in kulturni prostor Slovencem.

Tirolska kulturna identiteta v vaseh zgornjega dela Selške doline

Dr. Miha Markelj, asistent raziskovalec, član županove komisije za mednarodno sodelovanje je osvetlil tirolsko kulturno identiteto v vaseh zgornjega dela Selške doline (iz te teme je pred nedavnim doktoriral).

V kronološkem redu na podlagi realnih arhivskih podatkov je predstavil, kako lahko analiza starejšega srednjeveškega in zgodnje novoveškega arhivskega gradiva pomaga pri prepoznavanju tirolske kulturne dediščine v vaseh zgornjega dela Selške doline, ki se je oblikovala v vaseh pod Ratitovcem ob koncu 13. stoletja.

Omenjeni podatki bodo tako dali realno sliko razvoja ozemlja, ki ga lahko umesti v krog preostalih tovrstnih območij na Slovenskem, katerih kulturno identiteto je treba negovati in ohranjati, saj še vedno sooblikuje družbo v današnjem času.

V zgornjem delu Selške doline na to v veliki meri kaže želja prebivalcev po ohranjanju stikov z njihovo prvotno domovino in številna medsebojna obiskovanja v zadnjih letih, med katerimi je posebej omenil udeležbo delegacije Občine Železniki in prebivalcev Sorice na nedavni slovesnosti ob praznovanju 1250-letnice mesta Innichen na Južnem Tirolskem, kjer so simbolno darovali svečo, kot so to že stoletja pred tem počeli njihovi predniki.

Madžarska je zelo izboljšala podporo narodnim manjšinam

O problematike slovenske manjšine na Koroškem je govoril tudi dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

Stane Revinšek iz Belgije je predstavil kolonizacijo belgijskega Limburga (Slovensko katoliško, pevsko in kulturno društvo A. M. Slomšek).

Erika Köleš Kiss, parlamentarna zagovornica Slovencev na Madžarskem je pod naslovom Domača pesem še doni, v Porabju dobri so ljudje predstavila Slovence na Madžarskem nekoč in danes. Spoznali smo, da je sosednja Madžarska v zadnjih letih zelo izboljšala odnos do narodnih manjšin, tako tudi do slovenske v Porabju.

Andreja Snoj (Makedonija) je predstavila izzive za solidarnost neprofitne mladinske organizacije Biseri.

Erika Köleš Kiss, parlamentarna zagovornica Slovencev na Madžarskem.
Fotografije: Ivo Žajdela