Mrtvi Jezus in angelček v Muzeju baroka

V Šmarju pri Jelšah so v petek, 10. junija, uradno odprli Muzej baroka, ki bi ga morali po prvotnih načrtih odpreti že konec junija lani. Ker pa iz restavratorskega centra v Ljubljani še niso bili vrnjeni vsi kipi, ki so bili na restavraciji, so odprtje preložili, je za STA povedal direktor šmarske knjižnice Jože Čakš.

Dejal je tudi, da so kljub temu s 1. avgustom lani odprli muzej za obiskovalce, saj je bilo v muzeju že precej eksponatov nameščenih. Takrat je tudi šmarska občina prenesla muzej v upravljanje Knjižnici Šmarje pri Jelšah.

Od lani pa so v muzeju namestili še zadnjih šest kipov v razstavne prostore ter dve veliki oljni sliki iz zadnje kapele, ki so ju restavrirali kar nekaj let, namestili štiri vitrine za manjše eksponate, s posebnimi muzejskimi lučmi osvetlili vse kipe, namestili muzejske klopi za obiskovalce, z novo pohištveno opremo uredili vhodni del – recepcija, dali izdelati celostno grafično podobo in uredili napise po muzeju.



Sv. Marija Magdalena

Šmarska kalvarija in baročne cerkve

Izdali so tudi brošuro o graditelju šmarske Kalvarije župniku Mateju Vrečerju. V Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah je razstavljenih 43 originalnih lesenih baročnih kipov s šmarske Kalvarije, starih 270 let, dve veliki oljni sliki iz kapele božji grob, tudi stari 270 let, ter vrsta manjših predmetov iz kalvarijskih baročnih kapel. Urejena je posebna projekcijska soba, v kateri prikazujejo baročne spomenike na šmarskem območju, poleg šmarske baročne Kalvarije in cerkve sv. Roka še cerkve na Sladki Gori, Olimju, Rogatcu in Mariji na Pesku pri Podčetrtku.

Portret graditelja šmarske Kalvarije (desno) Mateja Vrečerja, freska nad korom v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah
V atriju muzeja pa so razstavljeni kamniti elementi s kapel Kalvarije, ki so bili pri obnovi kapel zamenjani.

Osrednja razstavna dvorana v muzeju se je izkazala tudi kot izjemno akustični prostor, zato so v njej že to sezono imeli muzejski glasbeni abonma in še nekaj drugih koncertov, med drugim tudi koncert Ljubljanskih madrigalistov, je še povedal Čakš.


Foto: Ivo Žajdela