Demenca je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobnih družb. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje.  Po ocenah ima v Sloveniji demenco vsak 43. prebivalec starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, ob današnjem dnevu pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije. 

Vse več ljudi z demenco 

Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje. V svetovnem merilu napovedi ocenjujejo porast demence s sedanjih 55 milijonov na 78 milijonov obolelih do leta 2030.

Najtežje je sprejeti diagnozo

»Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni. Sprejeti diagnozo je najtežje. Pa vendar svojci navajajo, da so potem, ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in lažje spremenili obstoječo vsakodnevno rutino. Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem veš, kaj se s tabo dogaja. Še posebno prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključno, da se svojci informirajo in izobražujejo o bolezni,« poudarja predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec in dodaja, da je covid-19 zelo prizadel ljudi z demenco in njihove bližnje oziroma oskrbovalce.

Zato je naša dolžnost v letošnjem svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni bolj kot kdaj koli prej okrepiti zavedanje o demenci. Demenca ni del običajnega staranja ampak posledica bolezni! (Štefanija Lukič Zlobec)

Cepljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović ob današnjem dnevu izpostavlja pomen cepljenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, njihovih svojcev in negovalnega osebja, ki so z njimi v stiku. »Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so bili, predvsem v lanskem letu, zaradi epidemije še posebej prizadeti zaradi zmanjšanja stika s svojci, saj je šlo za čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z zmanjšanjem stikov med ljudmi.«

V zadnjem času pa smo lahko s cepljenjem bistveno izboljšali stanje predvsem v negovalnih ustanovah in povsod drugod, kjer živijo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo. Ni treba posebej poudarjati, kako je zaradi vseh posledic, ki jih covid-19 pušča pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, nujno, da ti za covidom-19 ne zbolijo. (dr. Bojana Beović)

Pomen zgodnjega odkrivanja in obravnave

Vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana dr. Milica G. Kramberger pravi, da je ozaveščanje družbe kot celote in posameznih strokovnih skupin o problematiki najpogostejše nevrodegenerativne bolezni možganov, Alzheimerjeve demence, ključnega pomena za postopno izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z demenco v družbi.

V zadnjih letih se trend sodobnih kliničnih in raziskovalnih pristopov obrača v smer intenzivnejše in zgodnejše obravnave bolnikov v ambulantah, obravnavi blagih simptomov bolezni ter prepoznavanju posrednih in neposrednih bioloških kazalnikov-biomarkejev nevrodegenerativne bolezni možganov. Biomarkerje demence lahko ugotavljamo s preiskavami krvi, možganske tekočine (likvorja) ter slikovnimi metodami za prikaz presnove, strukture ali funkcije možganov. (dr. Milica G. Kramberger)

Svojci najprej po pomoč k družinskemu zdravniku

Družinska zdravnica mag. Tatjana Cvetko iz Zdravstvenega doma Koper je dejala, da je pri težavah z demenco ambulanta družinske medicine mesto prvega stika, kamor se bolniki in svojci zatečejo po pomoč. »Za prepoznavanje bolezni je pomembno poznavanje prvih znakov demence. Zdravnik družinske medicine opravi splošni pregled bolnika, preveri dejavnike tveganja in se posvetuje s svojci. Pri bolniku opravi enega od testov kognitivnih sposobnosti in izključi reverzibilne demence, običajno bolnika usmeri na slikanje glave ter na pregled k specialistu nevrologu ali psihiatru. Postavitev diagnoze omogoča zdravljenje bolezni, ki ga lahko začne že zdravnik družinske medicine z zdravili, pa tudi nefarmakološkimi ukrepi. Zdravila sicer ne ozdravijo bolezni, pomembno pa lahko izboljšajo simptome in počutje bolnika,« pravi Cvetkova.