Pogosta spremljevalka našega podeželja je bela štorklja, simbol sreče in plodnosti. A nekatere ljudi kljub temu moti njihova prisotnost na dimnikih ali drogovih v bližini njihovih hiš. Značilnosti bele štorklje v naših krajih je z nami delil direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) dr. Damijan Denac, ki popis štorkelj v Sloveniji organizira od leta 1999.

Kje v Sloveniji lahko danes povsod zasledimo belo štorkljo? Včasih je veljalo, da je prisotna bolj v Prekmurju oziroma panonskem svetu. 

Naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji se je povečalo. Iz tradicionalnih gnezdišč v SV Sloveniji (Murska ravan, Dravska ravan, Goričko) se je razširila v smeri proti zahodu – Dravinjska dolina, Savinjska ravan, Savska ravan – najbolj SZ gnezdo je na primer v Tenetišah na Gorenjskem. V večjem številu je naselila tudi osrednjo Slovenijo – Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Dolenjsko podolje. Prav tako se je število povečalo v JV delu države – na Krški ravni in v Beli krajini.

Leta 1999 je v Sloveniji gnezdil 201 par, lani pa 259 parov. FOTO: Damijan Denac

Koliko štorkelj je po vaši oceni prisotnih v Sloveniji oziroma koliko parov gnezdi pri nas? 

Za belo štorkljo imamo zelo točne podatke, saj na DOPPS-u od leta 1999 naprej vsako leto izvedemo popoln popis populacije v državi. Letošnji podatki še niso v celoti digitalizirani, zato točne številke še ne morem podati, lani pa je gnezdilo 259 parov. Populacija v Sloveniji se povečuje, trend je značilno pozitiven. Leta 1999 je gnezdil 201 par. Medtem ko se v vseh regijah število povečuje ali je stabilno, je samo v eni regiji trend značilno negativen – to je Murska ravan v Prekmurju. Leta 1999 je gnezdilo tam 87 parov, lani 55. V 21 letih smo izgubili 32 parov.

Kateri je njen najpogostejši način gnezdenja?

Največ gnezd je na električnih drogovih (80 %), sledijo gnezda na dimnikih (15 %). Preostala gnezda so na drevesih ali drugih strukturah (antene mobilnih operaterjev, silosi …).

Najmanj mladičev je poletelo leta 2006 (219), največ pa 2020 (588). (dr. Damijan Denac)

Koliko mladičev se v eni sezoni v povprečju izvali v Sloveniji? 

Dolgoletno povprečje (1999-2020) je 436 mladičev na leto. To pomeni, da gnezdeči par v povprečju vzredi dva mladiča na leto. Najmanj mladičev je poletelo leta 2006 (219), največ pa 2020 (588). Letni gnezditveni uspeh je močno odvisen od vremena, posebej v prvi polovici maja. Če je deževno in hladno, je gnezditveni uspeh slabši.

V povprečju gnezdeči par vzredi dva mladiča na leto. FOTO: Damijan Denac

Kaj predstavlja glavni vir hrane štorkelj pri nas?

Glavna hrana so mali sesalci (miši, voluharji, krti), žuželke (kobilice) in dvoživke (žabe). V intenzivni kmetijski krajini, posebej ob deževju, tudi deževniki, kar pa ni najbolj optimalen plen štorklje.

Zadnja leta posamezne štorklje (5-10) prezimijo kar v Sloveniji in se ne selijo več. Gre za spremembe selitvenih vzorcev zaradi globalnih klimatskih sprememb. (dr. Damijan Denac)

Kolikšna je povprečna starost štorkelj?

Tega zanesljivo ne vemo. V naravi lahko doživi 20 let, redko več. Spolno dozori pri štirih letih. Verjetno je povprečna starost ptic približno 10 let.

Kam se štorklje, ki jih poleti vidimo pri nas, odpravijo prezimovat?

Naše štorklje se selijo v smeri Balkan, Bospor, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael in Egipt. Prezimujejo v Afriki na območju naslednjih držav: Egipt, Sudan, Južni Sudan, Čad in Kenija. Zadnja leta posamezne štorklje (5-10) prezimijo kar v Sloveniji in se ne selijo več. Gre za spremembe selitvenih vzorcev zaradi globalnih klimatskih sprememb.

Kakšen odnos imamo po vaši oceni Slovenci do štorkelj?

Odnos je večinoma pozitiven. Štorklja med ljudmi predstavlja simbol sreče in rodnosti, zato jo imajo radi. A v zadnjih letih opažamo vse večjo nestrpnost tudi do štorklje. Vedno več ljudi moti njihova prisotnost na dimnikih in drogovih v bližini hiš, zato zahtevajo prestavitev gnezda. Danes mnogim očitno več pomenita bleščeča streha in vzorno zelena trata kot štorklja v njihovi bližini. Letos smo imeli celo primer, ko je nekdo v Prekmurju ustrelil belo štorkljo, kar je kaznivo, zato smo to prijavili.

Damijan Denac (levo) in Tomaž Mihelič med tehtanjem bele štorklje. FOTO: Gregor Bernard

Nam lahko zaupate kakšno zanimivost o štorkljah, ki je javnosti malo ali sploh neznana?

Naj naštejem tri. Najvišje ležeče gnezdo v Sloveniji je v Novi vasi na Blokah. S tega gnezda je leta 2014 poletelo 6 mladičev, kar je slovenski rekord. Druga stvar, ki jo lahko navedem je, da samca ločimo od samice po večjem in močnejšem kljunu, kar je najbolj očitno, če vidimo oba skupaj. In še en primer. Leta 2019 se je štorklja, ki gnezdi na župnišču v Cerkljah na Gorenjskem, poškodovala. O tem nas je obvestil župnik Jernej Marenk. Štorkljo smo odpeljali v azil, kjer so jo veterinarsko oskrbeli. Ker je okrevanje trajalo dlje časa, vmes pa je obstajala nevarnost, da bi njeni štirje mladiči poginili – samec je namreč prenehal s hranjenjem – smo mladiče odvzeli iz gnezda in jih prepeljali v azil, kjer so bili skupaj z materjo. Štorklja je povsem okrevala, mladiči so uspešno odrasli in skupaj smo jih srečno izpustili nazaj v naravo.

Najvišje ležeče gnezdo v Sloveniji je v Novi vasi na Blokah. S tega gnezda je leta 2014 poletelo 6 mladičev, kar je slovenski rekord. (dr. Damijan Denac)

Med nameščanjem oddajnika na belo štorkljo. FOTO: Gregor Bernard

Zasledili smo, da izvajate projekt »Leti, leti štorklja«. Koliko časa ga izvajate in kaj je njegov glavni namen?

Ta projekt financira Elektro Ljubljana. Izvajati smo ga začeli leta 2019. Njegov glavni namen je prepoznavanje selitvenih strategij štorkelj in groženj pri selitvi. S tem smo vključeni v večjo mednarodno raziskavo največje zveze za varstvo narave na svetu, BirdLife International, ki združuje 120 držav po vsem svetu. Rezultate bomo objavili v skupni študiji predvidoma letos. Doslej smo pri nas opremili 10 mladih štorkelj s telemetrijskimi napravami. Tudi podatki prezimovanja, o katerih sem že govoril, so bili zbrani s temi štorkljami. Nevarnosti pri selitvi in prezimovanju so izjemne. Eno našo štorkljo so ustrelili v Sudanu, eno so povozili v Turčiji, ena pa se je zapletla v plastično vrečko na smetišču in poginila v Tuniziji.