V Sloveniji število risov v zadnjem času rahlo narašča. FOTO: Polona Bartol

Pobuda za praznovanje dneva, posvečenega največji evropski divji mački, je prišla leta 2018 s strani mednarodnega projekta 3Lynx. Ob mednarodnem dnevu risa in njegovem pomenu za živalsko pestrost slovenskega prostora smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta LIFE Lynx, Rokom Černetom iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije je koordinator projekta LIFE Lynx. FOTO: Primož Pičulin

Kdaj in zakaj je zrasla ideja, da risu posvetimo svoj dan?

Ris je najbolj ogrožena divja mačka v Evropi in potrebuje svoj dan. Zato smo se partnerji projekta 3Lynx s Češke, iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, kot partner je sodeloval Zavod za Gozdove Slovenije, leta 2018 odločili, da bo 11. junij posvečen risom. Namen dneva je predvsem osveščanje javnosti in prek različnih dogodkov ljudem približati našo največjo in najbolj ogroženo divjo mačko.

Koliko let že teče mednarodni projekt LIFE Lynx in kaj je njegov glavni namen? Koliko partnerjev je vključenih vanj?

Projekt se je začel leta 2017 in bo trajal sedem let. Glavni namen projekta je z doselitvami risov rešiti dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo risa pred izumrtjem in jo povezati z Alpami. Težava je namreč, da so si risi med sabo bolj sorodni kot bratje in sestre, saj izvirajo iz šestih leta 1973 priseljenih živali. V projekt je vključenih 11 partnerjev s Hrvaške, Slovaške, iz Italije, Romunije in Slovenije. Iz Slovenije so to vodilni partner Zavod za gozdove Slovenije ter partnerji Univerza v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije in Zavod RS za varstvo narave.

V okviru projekta LIFE Lynx smo od leta 2019 v Slovenijo preselili že devet risov. FOTO: Polona Bartol

Koliko risov imamo trenutno v Sloveniji in kako se to število giblje v primerjavi z minulimi leti?

Za Slovenijo ocenjujemo, da imamo okoli 20 risov. Od leta 2018 dalje vsako leto izvajamo monitoring s foto-pastmi in tako ocenimo, koliko risov imamo. Ugotavljamo, da imamo v zadnjih treh letih približno isto število risov, brez doseljenih. Če poleg tega upoštevamo še rise, ki smo jih doselil, število risov v Sloveniji rahlo narašča.

Koliko risov smo v zadnjem letu doselili v Slovenijo in ali so načrtovane kakšne nove?

V zadnjem letu smo v Slovenijo doselili pet risov, vseh pet na območje Gorenjske, ki je ključno povezovalno območje med JV Alpami in Dinaridi. Za dolgoročno ohranitev risov je pomembno, da dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo povežemo z drugimi populacijami risa v Alpah. V preteklih letih smo doselili štiri rise na območje Kočevske in Notranjske. Skupno smo tako v okviru projekta LIFE Lynx od leta 2019 dalje v Slovenijo preselili že devet risov. Ker je pomembno, da se risi vključijo v novo okolje, vse doseljene rise budno spremljamo s pomočjo telemetričnih ovratnic in v primeru, da se kakšen ris ne bo vključil v populacijo, na primer zaradi povoza ali nesreče, bomo tega nadomestili z drugim. V naslednjem letu načrtujemo doselitev še vsaj dveh živali.

Kje vse je ris prisoten na slovenskem območju? Kolikšna je njegova življenjska doba?

Trenutno je največ risov v Sloveniji prisotnih na območju Notranjske in Kočevske, v letošnjem letu pa smo rise doselili tudi na Gorenjsko. Življenjska doba risov v naravi je nekje do 12 let.

Kakšno je približno število populacije risov v Evropi?

Evrazijski ris je prisoten tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Največje populacije so v Skandinaviji, kjer ris ni ogrožen. Drugačna slika pa je v osrednjem delu Evrope, kjer so populacije risa relativno majhne in med seboj nepovezane. V večjem delu Evrope so bili risi prisotni do 19. stoletja in nato iztrebljeni. V nekaterih bolj naprednih državah, Švica, Francija, Nemčija, Slovenija, smo rise ponovno naselili in se jih trudimo ohraniti tudi za prihodnje generacije. Ocenjujemo, da je v Evropi, brez Rusije, okoli 8000 risov.

Življenjska doba risov v naravi je nekje do 12 let. FOTO: Polona Bartol

Kakšno je doprinos risov pri ohranjanju živalske pestrosti v slovenskem prostoru?

Ris je pomemben del gozdnega ekosistema, saj kot vrhovni plenilec pomembno vpliva na svoj plen, predvsem srnjad. S tem, ko vpliva na svoj plen, posredno vpliva na številne druge živalske in rastlinske vrste v gozdu in ohranja procese v gozdu, ki so se oblikovali milijone let. Te procese moramo ohranjati, saj so ključni za delovanje narave in posledično tudi dolgoročni obstoj ljudi na Zemlji.

Nam lahko zaupate kakšno zanimivost o risu, ki je javnosti manj poznana?

Zanimivo je, da nekateri menijo, da ris živi na drevesu, a to ni res. V preteklosti, ko so rise še lovili, so jih na drevesa pregnali lovski psi. Risu ustreza razgibano okolje. Skale mu služijo kot razgledne točke, zelo rad hodi po podrtih deblih, po robovih grebenov in ob skalnih spodmolih.