Izseljensko društvo Slovenijo v svetu so pred 30 leti ustanovili mladi Slovenci, ki so bili rojeni v Argentini ter so ob slovenski osamosvojitvi prišli v domovino prednikov in tu ostali. Društvu so se kmalu pridružili vrnjeni izseljenci iz Francije.

Leta 1994 je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo shod, javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj pol stoletju zamolčanosti predstavili matični domovini svojo zgodbo, svoje potrebe in zlasti svoje uspehe, ko so skoraj 50 let neprenehoma ustvarjali Slovenijo zunaj slovenskih meja.

Prireditev se je začela z mašo, ki jo je skupaj z dvema izseljenskima duhovnikoma daroval škof Anton Jamnik. Foto: Ivo Žajdela

Namenjeno predvsem rojakom, ki jih je kruta usoda ob koncu druge svetovne vojne pognala iz domovine

Letošnji tabor Slovencev po svetu je del skupnega proslavljanja Dobrodošli doma in ga letos sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prireditev se je začela z mašo, ki jo je skupaj z dvema izseljenskima duhovnikoma daroval škof Anton Jamnik.

Na taboru je najprej spregovoril predsednik društva Slovenija v svetu Uroš Zorn, Slovenec, rojen v Parizu, ki se je z družino vrnil oziroma preselil v Slovenijo v 90. letih.

Na okroglo mizo so povabili Tonija Burjo, Francija Žnidarja, Marijo Gruškovnjak in Franko Žgavec. Foto: Ivo Žajdela

»V tistem daljnem blagoslovljenem, čudežnem letu 1991, ko je slovenskemu narodu zasijala zvezda svobode in neodvisnosti, ko se je rodila slovenska država, je v nekaterih večinoma v Argentini rojenih mladih Slovencih, ki so se takoj po osamosvojitvi preselili v Slovenijo, že vzniknila zamisel o ustanovitvi društva,« se je spomnil začetkov društva Slovenija v svetu.

To naj bi bilo namenjeno predvsem rojakom, ki jih je kruta usoda ob koncu druge svetovne vojne pognala iz domovine in do demokratizacije tu niso imeli sogovornika.

Na taboru je najprej spregovoril predsednik društva Slovenija v svetu Uroš Zorn. Foto: Ivo Žajdela

V treh desetletjih je društvo navezalo stike s slovenskimi skupnostmi po vsem svetu

Tako je bilo leta 1992 v duhu krščanskih vrednot ustanovljeno Izseljensko društvo Slovenija v svetu z namenom povezovati Slovence iz sveta med seboj in z domovino in mlado državo, pomagati pri ohranjanju in krepitvi slovenske zavesti, jezika in kulture, širiti poznavanje slovenskih skupnosti po svetu v matični domovini, pomagati rojakom ob preselitvi oziroma vrnitvi v Slovenijo.

Društvo se je razvijalo in krepilo skupaj z mlado slovensko državo. V svoj krog je pritegnilo veliko uglednih osebnosti, ki so s svojimi znanjem in kompetencami kakovostno dvigovali delo za doseganje zastavljenih ciljev, odpirali nova področja delovanja, iskali nove načine povezovanja.

Nagovor državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Foto: Ivo Žajdela

V teh treh desetletjih je društvo navezalo stike s slovenskimi skupnostmi domala po vsem svetu. O živahnem in raznolikem delovanju govorijo nešteta gostovanja slovenskih skupin in posameznikov iz sveta v Sloveniji ter iz domovine in zamejstva v svet, od dramskih družin, zborov, solistov, instrumentalnih virtuozov, znanstvenikov, likovnih umetnikov, literarnih ustvarjalcev do uspešnih podjetnikov.

Vse je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Foto: Ivo Žajdela

Na zunaj manj vidno delo obsega vsestransko obravnavo izseljenske problematike

Posebej je Uroš Zorn omenil enega temeljnih programov društva za spodbujanje in ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture med Slovenci po svetu: vsakoletni enomesečni obisk maturantov iz prekomorskih dežel, ki ob tečaju slovenskega jezika spoznavajo lepote Slovenije ter s svojimi nastopi sorodnikom in rojakom v domovini pokažejo svoje znanje, pridobljeno v večletnem obiskovanju sobotne slovenske dopolnilne šole.

Eden od vrhuncev tabora je bil nastop dijakov Rast 51, ki so z recitacijami, pesmimi in plesom navdušili. Foto: Ivo Žajdela

Tu je tudi tradicionalni tabor, na katerem se ob obravnavi izbrane tematike, povezane z izseljensko problematiko, odvija tudi bogat kulturni program in športni turnir, ki zaživi vsaka štiri leta.

Na zunaj manj vidno delo obsega vsestransko obravnavo izseljenske problematike, predvsem pomoč pri repatriaciji Slovencev. To je bilo posebno intenzivno v letih krize v Argentini pred dvajsetimi leti in pa v zadnjem času v Venezueli.

Nastop dijakov Rast 51. Foto: Ivo Žajdela

Slovenija potrebuje vse svoje izjemne, nadarjene, predane ljudi

Uroš Zorn: »Društvo si šteje v čast, da je lahko aktivno sodelovalo prav v poglavju na to temo pri Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, sprejetem leta 2006.

Naše društvo je razvilo tudi mrežo sodelovanja z različnimi sorodnimi organizacijami, z uglednimi kulturnimi in znanstveno raziskovalnimi ustanovami ter z mediji, ki jim je blizu tudi izseljenska problematika.«

Srečanje je umetniško obogatil baritonist Ivan Arnšek. Foto: Ivo Žajdela

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je v nagovoru dejala, da Slovenija bolj kot kadarkoli prej potrebuje ohranjanje vezi, krepitev skupne samozavesti, odprta okna in vrata na veliki svetovni oder, potrebuje vse svoje izjemne, nadarjene, predane ljudi, take ki ji res pojejo iz srca. Vse je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Prva vrsta med petjem izseljenske pesmi. Foto: Ivo Žajdela

Okrogla miza 30 let izseljenskega društva Slovenija v svetu

Na okroglo mizo 30 let izseljenskega društva Slovenija v svetu so povabili Tonija Burjo, Francija Žnidarja, Marijo Gruškovnjak in Franko Žgavec.

Toni Burja se je rodil v Argentini leta 1967. Zaradi duhovniškega poklica je leta 1985, po končani srednji šoli, potoval v Slovenijo.

Leta 1992 je bil posvečen je bil v duhovnika, pet let je bil kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu, devet let župnik v župniji Šentjakob ob Savi.

Dve leti je urejal revijo Prijatelj za bolnike, invalide in njihove prijatelje ter bil duhovni vodja gibanja Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov.

Nato se je preselil v Toronto za delo med Slovenci v Kanadi, kjer je deloval osem let. Od tedaj je že šest let nazaj v rodni Argentini.

Povedal je, da so ga v Sloveniji lepo sprejeli, zaživel je tukajšnje življenje. Potem je bil v Torontu, zdaj je po 31 letih tujine spet v Argentini. Tam je bil maturant kor Rast 13. Povezan je s sošolci, župnik v krajevni župniji, kjer sodeluje z Jožetom Bokaličem, poučuje verouk. Želi si, da b se sodelovanje s Slovenijo v svetu nadaljevalo.

Dobivali so grožnje, ker da gredo k izdajalcem

Marija Gruškovnjak, aktivna med koroškimi Slovenci, se spominja, da se je s politično emigracijo srečevala zelo zgodaj. Prihajali so na Koroško, ker v Slovenijo niso smeli.

S Koroške so si leta 1954 upali na obisk k emigrantom v Severno Ameriko. Dobivali so grožnje, ker da gredo k izdajalcem. Nikoli ne bo pozabila hvaležnosti, da so jih takrat upali obiskati.

V Severni Ameriki so bili pri naših emigrantih trikrat, dvakrat v Argentini in enkrat v Avstraliji. Vezi ostajajo in skuša jih negovati.

Slovenija v svetu je bilo okno in tudi vrata za Slovence v Argentini

Franci Žnidar je bil v letih od 2011 do 2015 predsednik krovne organizacije Zedinjena Slovenija in vodil Medorganizacijski svet (združenje vseh slovenskih organizacij v Argentini).

Bil je spremljevalec dveh skupin RAST (Roj abiturientov Srednješolskega tečaja Marka Bajuka) v Bariloche, na jugu Argentine, in spremljevalec treh skupin RAST v Sloveniji. Prav ta dejavnosti ga je že leta 1992 povezala z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu.

Pred enim letom pa sta se z ženo Heleno Fink preselila v Slovenijo. V Argentini so se jima rodili trije otroci, tam so doštudirali, ohranili slovensko pripadnost in se že pred leti preselili v Slovenijo.

Povedal je, da so bili odnosi s Slovenijo v svetu dobri. Spomnil se je leta 1992, eno leto po osamosvojitvi Slovenije, ko še ni bilo Urada za Slovence po svetu, ne veleposlaništva ali konzulata v Argentini. Božidar Fink je kot posrednik med domovino in zdomci v Argentini deloval doma. Takrat so vse urejali preko društva Slovenija v svetu, ki je bilo okno in tudi vrata za Slovence v Argentini.

Do zdaj je 750 dijakov spoznalo Slovenijo

Franci Žnidar je poudaril, da Slovenija v svetu skrbi za enomesečno bivanje Rasti v Sloveniji, pri čemer je veliko organizacije, da se lahko srečajo s škofi, župani, gostujejo v različnih krajih, tudi v zamejstvu.

Spomnil se je leta 1992, ko so bili na Kredarici, kjer je nadškof Šuštar blagoslovil obnovljeno kapelo, ki so jo porušili po vojni.

Navedel je zelo povedne številke. Do zdaj je 750 dijakov spoznalo Slovenijo, vsako leto med 25 in 27. Veliko se jih je tudi preselilo v Slovenijo, 60 do 70. Meni, da bi jih v Slovenijo lahko prišlo še več.

Društvo Slovenija v svetu skrbi za povezanost Slovencev, ki so se preselili v Slovenijo. Želi si, da bi Slovencem, ki so leta 1945 morali zapustiti domovino, na Ljubelju postavili spomenik.

Uvod v praznovanje tridesetega rojstnega dne društva Slovenija v svetu je bilo odprtje razstave umetnice Klavdije Nose iz Buenos Airesa.

Srečanje sta umetniško obogatila baritonist Ivan Arnšek in pianist Ivan Vombergar

Franka Žgavec se je zahvalila Slovencem po svetu, ki so v 50. letih prispevali denar za gradnjo Katoliškega doma v Gorici, pozidan je bil leta 1962, danes Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki ga vodi. V njem so potem tudi sprejemali skupine Slovencev po svetu, gostili so tudi maturante.

Srečanje so umetniško obogatili baritonist Ivan Arnšek ob spremljavi pianista Ivana Vombergarja, pesnik Tone Kuntner in oktet Vrtnica iz Nove Gorice.

Ivan Andres Arnšek in Ivan Vombergar sta oba rojena v Argentini, v Slovenijo sta se preselila v 90. letih, si tu ustvarila družino in sta zelo uspešna na glasbenem področju.

Eden od vrhuncev tabora je bil nastop dijakov Rast 51, ki so z recitacijami, pesmimi in plesom navdušili, kot vsako leto.

Na koncu je bil v Kregarjevem atriju ogled razstave slikarke in oblikovalke Klavdije Nose iz Argentine ter Slovenije v svetu ob 30. obletnici.

Uvod v praznovanje tridesetega rojstnega dne društva je bilo odprtje razstave umetnice Klavdije Nose iz Buenos Airesa, višek pa bo izzvenel septembra s koncertom v dvorani Slovenske filharmonije.