V Rimu se je včeraj začel kongres Redovnice proti trgovini z ljudmi, ki ga že drugo leto zapored pripravljata Mednarodna zveza generalnih redovnih predstojnic in Mednarodna organizacija za migracijo.

Državni tajnik svetega očeta kardinal Tarcisio Bertone je v papeževem imenu udeležencem kongresa poslal telegram, v katerem izraža njegovo naklonjenost do dogodka ter željo, da bi to pomembno srečanje okrepilo zavest o neprecenljivi vrednosti življenja, o pogumnejši obrambi človekovih pravic in premagovanju vseh oblik izkoriščanja. Papež Benedikt XVI. vsem organizatorjem in udeležencem kongresa podeljuje svoj apostolski blagoslov.

S kongresom, ki bo trajal do 18. junija, želijo izpostaviti potrebo po oblikovanju mreže redovnih sester, ki se v različnih državah borijo proti trgovini z ljudmi. Danes obstaja že 15 mednarodnih mrež, ki obsegajo 252 kongregacij v 36 različnih državah v Evropi, Afriki, Aziji, Ameriki in Oceaniji. Njihova povezanost in sodelovanje je velikega pomena in vrednosti, saj redovnice pogostokrat delujejo individualno in izolirano, z izmenjavo izkušenj in medsebojno pomočjo pa se povečuje uspešnost boja proti trgovini z ljudmi.

Med vrsto govornikov je včeraj spregovorila docentka na papeški univerzi Gregoriani Stella Morra in se osredotočila na svetopisemske primere nasilja, ki lahko pomagajo pri sprejemanju in razumevanju tihega trpljenja žensk in otrok, ki so danes žrtve nasilja in suženjstva. Morra se je naslonila na svetopisemsko zgodbo o Suzani iz Danielove knjige, ki je po krivičnem obtožena nečistovanja. Pri tem je izpostavila, da gre za zelo osebno zgodbo, saj je vsaka žalost ali nasilje vedno zelo osebna dramatična zgodba, ki vedno obsega določene osebe, očete, matere, brate, prijatelje. Sveto pismo vsebuje različne nasilne pripovedi, kar kaže, da daje prostor celoti človekovega življenja, je dejala Morra.

V nadaljevanju je podrobneje razčlenila svetopisemsko besedilo in natančneje opredelila položaj moških, žensk in otrok v različnih primerih nasilnih dejanj. Med drugim je opozorila, da se pogostokrat zdi, da ženske in otroci sami ne morejo prekiniti nasilja, ki se izvaja nad njimi, saj je nasilje preveliko in premočno, dogodke pa obvladujejo moški. Izpostavila je problem brezizhodnosti iz nasilnih situacij, notranjega trpljenja, materialnega in psihološkega izsiljevanja, kar je povezano tudi z neizobraženostjo in revščino. Kot bistvenega pomena je izpostavila pomen pogovorov, kar med ženskami ustvarja solidarnost in moč za zmanjševanje nasilja, predvsem pa pomen tega, da se o nasilju spregovori. Prav tako je pokazala na ključno vlogo vere in zaupanja v Boga, ki pozna resnico in je vedno na strani ubogih. Ob koncu je spregovorila še o vlogi govora v imenu in za tiste, ki nimajo pravice do lastne besede.