Razstavljeni dokumenti, fotografije in drugo gradivo obsegajo obdobje od leta 1878 do podpisa konkordata leta 1914. Kot poroča Radio Vatikan, je razstavo z naslovom »Srbija in Vatikan 1878–1914« pripravil Državni arhiv Srbije.

Slovesnosti ob odprtju minuli ponedeljek se je poleg srbskega zunanjega ministra Nikole Selakovića in drugih priznanih osebnosti udeležil tudi vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher, ki je dejal, da bi vzajemno sodelovanje in iskanje skupnega dobrega moralo biti vodilo pri študiju zgodovine mednarodnih odnosov.

Nadškof Gallagher: odnosi med Vatikanom in balkanskimi narodi

Nadškof Gallagher je v nagovoru izrazil upanje, da bi nadaljnje proučevanje zgodovine mednarodnih odnosov navdihnilo nove generacije, ki bi pomagale graditi družbo, vedno bolj zaznamovano z vzajemnim sodelovanjem in prizadevanjem za skupno dobro. Nadškof je omenil »pogosto občutljivo in zahtevno vprašanje odnosov med Vatikanom in narodi Balkana«, ki »v zapletenem političnem okviru tega območja nikoli ni izgubilo svojega velikega pomena«.

Nadaljnje proučevanje zgodovine mednarodnih odnosov naj navdihne nove generacije.

Gallagher je spomnil na obdobje ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki so ga »zaznamovale težke mednarodne okoliščine« in v katerem sta si »tako Beograd kot Vatikan prizadevala za izboljšanje odnosov, pri čemer sta se soočala z različnimi izzivi zaradi političnih in verskih razlik«. Spomnil je na konkordat iz leta 1914, ki sicer »ni bil uresničen in ni dosegel želenih ciljev«, je pa »pomembno prispeval k vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1920, ko je bila odprta tudi apostolska nunciatura v Beogradu«.

Miljković: Srbija je od začetka zagotavljala versko svobodo

Srdjan Miljković, namestnik vodje srbskega diplomatskega predstavništva pri Svetem sedežu, je za spletni portal Vatican News povedal, da je namen razstave krepitev dvostranskih odnosov, ki segajo v konec 19. stoletja, in prikaz zgodovinske poti, ki je vodila do izgradnje in nato razvoja srbske države, ki je od samega začetka zagotavljala versko svobodo in svobodo veroizpovedi. Spregovoril je tudi o nekaterih najpomembnejših trenutkih zgodovine, o katerih govorijo dokumenti srbskega državnega arhiva. Njegova želja je, da bi razstava še okrepila obstoječe dobre odnose.

Po Miljkovićevih besedah je razstava rezultat dobrega sodelovanja med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Srbije in Državnim arhivom Srbije. Razstavo je državni arhiv pripravil na podlagi lastnih dokumentov z veliko navdušenja in strokovnosti. Osnovna ideja je bila opozoriti na obdobje pred letom 1920, ko so bili uradno vzpostavljeni diplomatski odnosi, ter izpostaviti dejstvo, da so stiki in komunikacija, vključno z diplomatsko komunikacijo, obstajali že od Berlinskega kongresa leta 1878, ko je Srbija pridobila neodvisnost od Turčije.

Podobna različica te razstave je bila pred desetimi dnevi odprta v Beogradu.

Miljković je poudaril, da zelo cenijo prispevek Svetega sedeža in Papeške lateranske univerze, ker gosti razstavo v Rimu na tako prestižni lokaciji. Kot je pojasnil, je bila podobna različica te razstave pred desetimi dnevi odprta v Beogradu in med obiskovalci že zdaj vzbuja veliko zanimanja.

Predstavitev razstave

Razstava predstavlja »proces izgradnje in razvoja sodobne države Srbije v 19. stoletju, v kateri sta bili verska svoboda in pravica do verovanja zagotovljeni vsem takrat obstoječim verstvom že v prvi ustavi iz leta 1835«. Prikazana so tudi »prva prizadevanja za sklenitev konkordata, podpis končne različice in ratifikacijo v parlamentu leta 1914 ter trenutek odprtja diplomatskih predstavništev v Beogradu in Rimu leta 1920, po koncu prve svetovne vojne«. Iz dokumentov je razvidno, kako so »tudi najuglednejši srbski intelektualci in politiki tistega časa priznavali pomen diplomatskih odnosov z Vatikanom«.

Prepričani smo, da bo ta pomembna razstava še dodatno okrepila dobre dvostranske odnose, ki že obstajajo med Srbijo in Svetim sedežem. (Srdjan Miljković)

Med pomembnejšimi trenutki v zgodovini dvostranskih odnosov je Miljković izpostavil marec 1920, ko so bili odnosi uradno vzpostavljeni. Drugi pomemben trenutek je konec junija leta 1914, ko je bil podpisan prvi konkordat med Vatikanom in Srbijo. »Prepričani pa smo, da bo ta pomembna razstava še dodatno okrepila dobre dvostranske odnose, ki že obstajajo med Srbijo in Svetim sedežem,« je svoj nagovor ob ponedeljkovem odprtju razstave sklenil Miljković.