V Komodilinih katakombah v južnem predelu Rima so v preteklih tednih začeli obnovitvena dela, poroča Radio Vatikan. Katakombe predstavljajo pomembno dediščino na področju krščanske umetnosti, obiskovalcem pa bodo predvidoma znova na voljo čez približno dve leti, v pripravi na obhajanje jubilejnega leta 2025.

Posebna freska, ki prikazuje Kristusovo obličje

Obnovitvena dela je omogočila pogodba med Papeško komisijo za sakralno arheologijo in azerbajdžanskim Skladom Heydar Aliyev. O Komodilinih katakombah je za Radio Vatikan spregovoril msgr. Pasquale Iacobone, tajnik omenjene komisije: najprej je izpostavil fresko, ki prikazuje Kristusov obraz in ima določeno posebnost.

Po besedah msgr. Iacoboneja je freska na ogled v Leonovi grobnici; Leon je bil njen naročnik, funkcionar urada za preskrbo z živili, premožna in pomembna oseba. Izrazil je željo, da bi bil prostor, kjer bo pokopan, v celoti poslikan s freskami, in predvsem, da bi bil pokopan v bližini mučencev Feliksa in Adavkta. Kot je pojasnil tajnik papeške komisije, tako ob vhodu kot v notranjosti grobnice ta dva svetnika najdemo dvakrat upodobljena poleg Kristusa.

Posebnost te grobnice je predvsem obok, katerega poslikava spominja na kasetni strop: v vsakem polju je zvezda, ki skupaj z drugimi tvori zvezdnat obok. Kdor je prišel v grobnico pokojnika, je povzdignil oči k nebu in pod zemljo videl zvezdnato nebo. Na sredini tega oboka je upodobljeno Kristusovo obličje, ki je nekaj posebnega: najprej zato, ker gre za eno izmed prvih, če ne prvo tovrstno upodobitev na freskah (podobne obraze najdemo v mozaikih, vendar nikoli na freskah), poleg tega pa je tudi prva upodobitev Kristusa z brado.

Dotlej je bil Jezus vedno prikazan brez brade, mlad, kar je pomenilo, da je On večna Beseda. Tokrat so razvidne bolj človeške lastnosti, njegov obraz je namrščen, lasje valoviti, brada pa gosta in rdečkasta. Poleg njegovega obraza sta črki alfa in omega iz knjige Razodetja. Vse to nas vabi, da bi gledali onkraj, v večnost, in na ta način, če povzdignemo oči k nebu, premišljujemo o končni prihodnosti pokojnih in vseh ljudi, povzeti v obličju Kristusa, ki je Alfa in Omega, začetek in konec, sodnik in gospodar zgodovine, je pojasnil msgr. Iacobone.


FOTO: Wikipedia

Zakaj strog Kristusov pogled?

In zakaj je Kristusov pogled na omenjeni freski tako strog, glede na to, da je nastala v času, ko kristjani niso bili več preganjani, in je bil njihov položaj manj dramatičen? Msgr. Iacobone pojasnjuje, da freska izvira iz obdobja med 4. in 5. stoletjem, ko so bile razmere posebne z več vidikov: cesarstvo je razpadalo, barbari so bili pred vrati, leta 410 se je zgodila druga plenitev Rima: »Misel na smrt je torej ena izmed ključnih misli v tem času. Zato ne najdemo več lepih upodobitev, ki so spominjale na raj, kot so bile na prvih freskah v katakombah, ampak v ospredje pride tesnoba zaradi prihodnosti človeštva. Zato to obličje, kakor tudi nenehna navzočnost mučencev, ki so poklicani posredovati za pokojne, predstavljajo popotnico, da bi se mogli soočiti s težavami v zgodovini kot in prestopiti prag večnosti.«

Pogosto sodelovanje pri obnovitvenih projektih

Ob koncu pogovora je tajnik Papeške komisije za sakralno arheologijo predstavil še sodelovanje azerbajdžanske ustanove pri restavriranju svetovne dediščine v Rimu: »Sklad Heydar Aliyev iz Azerbajdžana je z nami sodeloval že pred leti; najprej pri restavriranju katakomb Marcelina in Petra ter nato pri obnovi muzeja sv. Sebastjana, kjer smo restavrirali vse sarkofage in veliko kamnitih fragmentov. Tokratni projekt je torej že tretji.

Omenjena ustanova nas je vedno podpirala, ker verjame v univerzalnost te dediščine, ki ne pripada le zahodu ali kristjanom, ampak vsem. Poleg tega sodeluje tudi pri drugih projektih Svetega Sedeža, Rima in Italije. Gre za sklad, ki ima na razpolago določena denarna sredstva ter verjame v vrednost kulture in zgodovinskega spomina, ki je vtisnjen v spomenike, zato nam z veseljem pomaga.«

Restavratorska dela v Komodilinih katakombah bodo predvidoma zaključena čez dve leti. Načrtovana je obnova Leonove grobnice in fresk v t.i. »majhni baziliki«, ki pa je precej velik prostor. Katakombe naj bi nato znova odprli za obiskovalce, predvsem v pričakovanju na jubilejno leto 2025.