V Rimu je od10. do 17. junija na ogled razstava starodavnih iraških rokopisov: Grandes Heures des Manuscrits irakiens.To je priložnost, da obiskovalci vidijo »dragocenodediščino, ki prihaja iz težko preizkušane dežele Irak«, je zavatikanski časopis L'OsservatoreRomano zapisal kardinal Leonardo Sandri,prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, ki je razstavo tudi odprl.

V svojem člankuposebno misel namenja iraškim sinovom in hčeram, ki še naprej živijo inpričujejo za vero v vstalega Kristusa. Spominja tudi na vse, ki so bili vpreteklosti ali v sedanjem času sprejeti v diasporah v tujini, kjer izstopapredvsem Francija.

KardinalSandri še piše, da obiskovalci razstave v rokopisih lahko premišljujejo ozakladu, ki se je ohranjal in posredoval iz roda v rod. Razstavljeni sodokumenti vere, ki so našim bratom in sestram v preteklosti omogočali bogoslužnaobhajanja, študij Svetega pisma in poglobitev drugih snovi. Ti rokopisi so biliustvarjeni in hranjeni na prostoru, kjer je bila krščanska skupnost manjšina.Vseeno pa ji je bila dana možnost, da prispeva svoj delež h gradnji skupnegadobrega, tako da razvija različne izraze lastne kulture: umetnost, glasbo,književnost in znanost.

Spomin na topreteklost svobode in pričevanja željo po stabilnosti, ki razvnema sedanjost,preoblikuje v prošnjo, da bi se Gospod dotaknil src nasilnih in bi vsem podeliltako zelo pričakovani mir.

Kardinal Sandrinato izrazi hvaležnost francoskim kulturnim ustanovam, ki sodelujejo prirealizaciji razstave v Rimu. Za ohranjanje iraških rokopisov so dale narazpolago tudi prostor v narodnih arhivih. S to odločitvijo je bil zahodnemusvetu omogočen dostop do dragocene dediščine, ki jo v Iraku postopoma uničuje sleponasilje, prav tako kakor tudi starodavne spomenike. Že slednje je samo po sebiboleče dejanje, še bolj graje vredna pa je prizadevnost, s katero sedokumentira in širi poskus, da bi izkoreninili pričevanje tisočletne zgodovinenarodov, ki so živeli v deželah ob Tigrisu in Evfratu.

Če nekateriuničujejo, na koncu dodaja prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, se moramo mipokloniti tistim, ki so se preroško odločili, da prebivajo v Iraku, in so sepoglobili v življenje ter gradijo rodovitne vezi z Zahodom, v polnemspoštovanju posebnosti vzhodnih izročil in obredov. Zahvaljujoč njim je bilomogoče rešiti pred uničenjem številne razstavljene rokopise.

Vir: RadioVatikan

Foto: RV /AP