Iz kamna izdelano znamenje z Marijo in detetom Jezusom na visokem stebru ter kipi Sigfrida Marenberškega in skupine svetnikov so (domnevno v začetku 18. stoletja) izdelali po naročilu marenberških dominikank. Pri njihovem samostanu na obrobju Radelj ob Dravi je bilo Marijino znamenje tudi prvotno postavljeno, po razpustitvi samostana pa so ga prestavili v mestno središče, pred nekdanjo mestno hišo, leta 1979 pa so ga preselili na zdajšnjo lokacijo, pred cerkev sv. Mihaela.

Nujna obnova

Kot je poročala STA, je bila obnova nujna, saj bi nadaljnje izpostavljanje preperele kamnite substance atmosferskim dejavnikom propadanja, kot so dež, sneg in veter, utegnilo v kratkem času še bistveno bolj poškodovati spomenik, je za STA ocenila konservatorsko-restavratorska svetovalka iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Špela Govže, ki je projekt obnove tudi vodila.

Velik izziv za stroko

Prvič do sedaj so v tolikšni meri izkoristili tehnologijo 3D skeniranja in prilagajanja kamnitih vstavkov, da so čim manj posegali v dotrajano kamnito substanco. Doslej so tak pristop uporabljali zlasti pri posameznih poškodbah, denimo manjkajočem prstu angela na Robbovem oltarju. »Konserviranje restavriranje tega mogočnega znamenja je bilo tudi nam, ki se dnevno ukvarjamo s konserviranjem kamnitih spomenikov, velik izziv, saj je bilo izjemno poškodovano,« je poudarila Govžetova.

Pomislili tudi na kopijo

Ravno zato so sprva pomislili, da bi bilo dobro izdelati kopijo in originalno znamenje umestiti v kontrolirano atmosfero ali vsaj pod nadstrešek, pozneje pa so, tudi po posvetu s strokovnjaki iz sorodne avstrijske ustanove BDA, v okviru strokovne komisije sprejeli stališče, da se Marijino znamenje ohrani na trgu pred radeljsko cerkvijo, s tem da se zaščiti s t. i. žrtveno plastjo, v tem primeru s silikatno lazuro, ki ščiti kamen in jo bo treba periodično obnavljati.

Skoraj 150.000 €

»Zmotno je namreč še globoko zakoreninjeno prepričanje, da bo lahko zdaj po obnovi znamenje brez posegov spet zdržalo 30 let. Prav monitoring in redno vzdrževanje sta ključna pri zagotavljanju uspešnega konservatorsko-restavratorskega posega,« je za STA še izpostavila Govžetova. Obnova je stala skoraj 150.000 €. Zaradi pomembnosti spomenika so konserviranje znamenja uvrstili v redni program Restavratorskega centra ZVKDS, torej je del sredstev – slabi dve tretjini – prispevalo Ministrstvo za kulturo, dobrih 50.000 € pa je zagotovila Občina Radlje ob Dravi.

Župan zadovoljen

Zadovoljstvo nad izpeljanim večletnim projektom obnove je za STA izrazil tudi župan Radelj Alan Bukovnik in napovedal, da bo obnovi Marijinega znamenja prihodnje leto sledil še en večletni projekt obnove – in sicer skulptur na radeljskem skalnem griču Kalvarija. Sicer pa je slovesnost ob zaključku del na za mesto in širše pomembnem spomeniku danes dopoldne sledila slavnostni maši, ki je bila del dogajanja ob letošnjem občinskem prazniku.

Zanimivo odkritje

So pa restavratorji ob demontaži Marijinega znamenja novembra 2020, preden so ga odpeljali na obnovo v Ljubljano, naleteli na zanimivo odkritje, kovinsko skrinjico s preperelo vsebino, in jo predali Narodnemu muzeju Slovenije, kjer jo raziskujejo in konservirajo strokovnjaki, specializirani za kovino. Glede tekstilnega zvitka pa so se obrnili tudi na Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. V skrinjici so namreč našli tudi kipec Marije z detetom iz organskega materiala, lesen križec s srebrno zanko, zvitek iz tekstila, več različnih tipov tekstilnih vlaken in novec za šest krajcarjev z letnico 1795.