Te besede smo slišali v evangeliju pri sveti maši na svečnico. Simeon je kot vojak na straži, ki ga je Bog poslal opazovati, kdaj pride Luč. Ko je Luč končno prišla, je bil pripravljen zapeti nunc dimittis – zdaj odpuščaš. V revnem otroku, ki sta ga prinesla revna starša in darovala reven dar, je Simeon zaznal bogastvo sveta.

Na praznik svečnice vsako leto praznujejo redovnice in redovniki dan Bogu posvečenega življenja. Letos smo se zbrali v župniji Radlje ob Dravi, kjer deluje skupnost Jezuitov in skupnost hčera Marije Pomočnice FMA. Tudi redovniki nas s svojim Bogu posvečenim življenjem opominjajo na resnično Bogastvo sveta. V odpovedi vsemu kažejo na bistveno – na Kristusa.

FOTO: Nadškofija Maribor

Pridigo nadškof Alojzija Cvikla objavljamo v celoti: 

Sveti papež Janez Pavel II. je želel, da na današnji praznik obhajamo tudi dan posvečenega življenja, kajti posvečeno življenje je zaznamovano s popolno posvetitvijo. Vsak kristjan je že pri krstu prejel dar novega življenja, ki je življenje z Bogom in za druge, z drugo besedo pot svetosti. Bogu posvečeno življenje pomeni, da se po redovnih zaobljubah, celotno in za vedno, izročimo Kristusu. Danes se mnogim zdi ta pot pretežka, kajti polna je negotovosti, pomeni plavati proti toku današnje miselnosti, kjer je v ospredju jaz, moja sreča in moje imetje in maja kariera. Tako Bogu posvečeno življenje mnogi vidijo, kot ostanek nekega časa, ki izginja pred našimi očmi. To nas lahko dela črnoglede, še posebej, ko gledamo, kako se naše skupnosti manjšajo, kako je vedno manj novih poklicev. Pa tudi pretresi v Cerkvi, ko dan za dnem poslušamo o škandalih, ki postavljajo pod vprašaj našo kredibilnost. Potrebna je vera in zaupanje. Vsako krizno obdobje je lahko tudi milosten trenutek, da se otresemo vseh naplavin, ki so se nabrale v toku časa in se resnično odpremo Bogu in iščemo in razločujemo, kaj je njegova volja danes in tukaj. Poglejte Abrahama. Bog ga je poklical. On se mu je celostno izročil, ker je vedel, da mu Bog želi dobro, oziroma najboljše, je na Božji klic šel za Gospodom, ne vedoč, kam gre in kaj mu bo to prineslo. Za seboj je podrl vse mostove, ki so ga vezali na dotedanje življenje, ljudi, okolje in se ves izročil Božji previdnosti. Bog je od njega veliko zahteval, a mu je tudi veliko dal, zlasti dar močne in premagljive vere. Samo tako je lahko postal Božje znamenje, oče vere in znamenje božje dobrote in usmiljenja. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja lahko razumemo le v veri. Težko si predstavljamo naša občestva brez tega neprecenljivega daru, kajti gre za stalno obliko življenja, ko možje in žene, v moči Sv. Duha želijo se celostno izročiti Kristusu in mu slediti. To življenje imenujemo posvečeno, kajti ta značaj dobi po izpovedi posebnih zaobljub, ki zajemo evangeljske svete čistosti, uboštva in pokorščine. Vsaka redovnica in vsak redovnik v sebi čuti, da čeprav grešen in krhek, je bil osebno poklican , da v Cerkvi služi v Božjo slavo. Da pa lahko danes v tem svetu, ki ga zaznamujejo neštete krize, z veseljem in predanostjo pričujemo za Boga in mu služimo, je potrebna globoka in osebna vera, potrebujemo pa tudi oporo naših skupnosti, ki jih prežema ljubezen, ki nas povezuje v eno, kljub medsebojnim razlikam. 

FOTO: Nadškofija Maribor

Danes se vam želim, drage redovnice in redovniki, zahvaliti za vašo navzočnost v naši nadškofiji. Zahvaliti se vam želim za vaše konkretno pričevanje v duhu vaših karizem, za vaše služenje in molitve. Na ta dan posvečenega življenja, na ta dan hvaležnosti za vaše nenadomestljivo poslanstvo v Cerkvi, vas želim povabiti, da z veseljem in iskrenostjo še naprej izpolnjujete poslanstvo v polni zvestobi svoji karizmi, kajti Cerkev računa na vas in se še naprej z zaupanjem obrača na vas, da tudi v tem času polnem novih izzivov in nevere, da nas kličete k poglobljenemu odnosu z Bogom, tako posameznikov, kot skupnosti, k večji zavzetosti v naši hoji za Kristusom. Potem, ko to sami izkušate dan za dnem, to izkušnjo ponudite tudi vsem, ki iščejo smisel svojemu življenju.

FOTO: Nadškofija Maribor

Letošnje geslo dneva je »Izroči svojo pot Gospodu«. Naj nam tudi to skupno praznovanje pomaga, da se mu dan za dnem izročamo. On sprejema našo izročitev in nam daje svojo Mater zato, da bi hodila poleg nas, nam kazala pot k Jezusu. Da bi nam bila blizu, ko bomo na tej poti našega posvečenega življenja naleteli na težave, krize, ko se nas bo loteval dvom, ali pa celo osamljenost in občutek zapuščenosti.

Marija nam želi biti blizu, da bi vztrajali in zaupali v Božji načrt, ki ga ima Bog z nami in našimi skupnostmi. Amen