Papež Benedikt XVI. se je 26.februarja srečal z rimsko duhovščino in takrat med odgovarjanjem na vprašanja med drugim spregovoril tudi o okrožnici, ki se že nekaj časa pripravlja na temo družbenih vprašanj. Kot je dejal sveti oče, je k tej temi potrebno pristopiti z ustrezno kompetenco, hkrati pa tudi z ustrezno etično zavestjo, ki je osnovana na evangeliju.

Papež je spregovoril tudi o človeški skoposti kot grehu ali skoposti kot idolatriji ter poudaril, da je to idolatrijo potrebno razkriti, saj nasprotuje resničnemu Bogu in Božjo podobo izkrivlja ter na njeno mesto postavlja drugega boga, mamona. Pri tem je sveti oče spodbudil k pogumu in konkretnosti ter dodal, da veliki moralizmi ne pomagajo, če niso osnovani na poznavanju realnosti, saj le tako lahko pripomorejo h konkretnemu spreminjanju razmer na bolje.

Mednarodna gospodarska kriza, ki vedno bolj narašča ter povzroča strah tako v bogatih kot revnih državah, zahteva novo branje zgodovine, prav tako pa je preizkus za ocenitev bogastva nauka Benedikta XVI., kot pravi članek pod naslovom V pričakovanju družbene okrožnice, v včerajšnji izdaji vatikanskega časopisa L'Osservatore Romano.

Papež ima pot, ki vodi iz krize. Vendar ne v smislu velikih gospodarskih načrtov. Iz krize se namreč ne da priti brez upanja, ki je zanesljivejše od tistega, ki izhaja zgolj iz ekonomskih teorij. Ekonomska depresija bo presežena, če bosta premagana miselna depresija in medlo upanje. Na tem križišču med srcem in zmožnostjo načrtovanja je postavljeno razmišljanje papeža Benedikta XVI.

V pričakovanju družbene okrožnice papež ne želi zavzeti mesto preroka. Raje poziva nazaj k razumu, kajti brez treznega razmisleka postane težko oceniti in ovrednotiti resnost krščanskega odgovora na današnjo krizo.