V pogovoru s papežem: ko človek izgubi vse
V pogovoru s papežem: ko človek izgubi vse
Papeževi sogovorniki so bili torej: Giovanna, žrtev družinskega nasilja, ki je med koronaepidemijo izgubila zaposlitev in je pristala na ulici brez strehe nad glavo; brezdomka Maria, ki se je po več letih življenja na ulici zatekla v Palazzo Migliori, zatočišče za brezdomce; Pierdonato, ki je bil pred 25 leti obsojen na dosmrtno zaporno kazen, in je zahvaljujoč molitvi spoznal in priznal svoje napake; in Maristella, 18-letna skavtinja, kot predstavnica vseh mladih, ki so se med koronazaprtjem počutili zapuščene in zapostavljene ter so izgubili stike s svojimi prijatelji in sošolci.
Ob letošnjem božiču ne pozabimo na »nevidne« člane naše družbe.
Na vprašanja teh oseb, ki kljub vsem težavam v življenju niso izgubile upanja, je papež odgovarjal v omenjeni televizijski oddaji. Sveti oče je s tem želel gledalce spodbuditi, naj letošnje božične praznike preživijo v veselju in upanju, predvsem pa naj ne pozabijo na »nevidne« člane naše družbe.
Oddajo so posneli v papeževi vatikanski rezidenci, Domu sv. Marte. Pogovor je vodil italijanski časnikar Fabio Marchese Ragona, ki pri omenjeni televiziji poroča o temah iz Vatikana.
Družinsko nasilje je »satanovo delo«
V pogovoru z Giovanno je papež odločno obsodil družinsko nasilje in ga označil kot »satanovo delo«. Po njegovih besedah je izredno ponižujoče, če oseba dobi klofuto na obraz, kajti »obraz je odsev človekovega dostojanstva«. Kljub nasilju pa človek svoje dostojanstvo ohrani, je papež potolažil sogovornico Giovanno in ji svetoval, naj se v trenutkih stiske v molitvi zazre v podobo Žalostne Matere Božje, upanje v svetlejšio prihodnost pa naj ohranja prek stikov z osebami, ki so jih blizu.
Na svetu je vedno še kdo, ki mu gre slabše kakor nam.
Kultura brezbrižnosti
Z Mario je papež spregovoril o krutosti sveta do ubogih, o kulturi brezbrižnosti, ki jo je koronaepidemija še poglobila. Maria tudi sama po svojih močeh pomaga ljudem v stiski in po papeževih besedah trpljenje sočloveka razumemo šele takrat, ko se tudi sami znajdemo v položaju, ko bi potrebovali pomoč. Na svetu je vedno še kdo, tako sveti oče, ki mu gre slabše kakor nam, in koristno je, če osebe, ki so se znašle v stiski, pogledamo v obraz: težko bomo odvrnili pogled od človeka, ki nas prosi za pomoč.
Bog je blizu vsem zapornikom
Pierdonata je zanimalo, ali obstaja upanje za ljudi, ki se želijo spremeniti. Papež ga je potolažil s svetopisemskimi besedami, da »upanje nikoli ne razočara«, saj nam je Bog vedno pripravljen odpuščati, vedno nam je blizu, vedno nam stoji ob strani. Tudi vsaka obsodba za kaznivo dejanje mora puščati prostor za upanje. Zapor brez oken ne koristi: ni nujno, da govorimo o dejanskih oknih, nujno potrebna pa so bivanjska, duhovna okna, ki človeku sporočajo, da se lahko spremeni na bolje. Prav zato Cerkev tako odločno nasprotuje smrtni kazni, kajti smrt ne dopušča nobenih oken, nobenega upanja.
Ljudje nujno potrebujemo osebne stike, zgolj sporazumevanje s pomočjo tehnologije ne zadošča.
Potreba po osebnem stiku
Maristella se je dotaknila vprašanja, kako je epidemija otežila odnose med mladimi. Papež je pojasnil, kako ljudje nujno potrebujemo osebne stike in da zgolj sporazumevanje s pomočjo tehnologije ne zadošča. To so zdaj iz prve roke, včasih na zelo krut način, spoznali tudi mladi, zato Frančišek upa, da nikoli ne bodo zamenjali pristnih medosebnih stikov s »pogovori« prek telefona in družbenih omrežij. Mlado skavtinjo je spodbudil, naj neguje osebni odnos z Bogom in naj se zaveda, da jo Bog vedno ljubi: »Evangelij v roki, mir v srcu.«
Božično voščilo papeža Frančiška
Ob koncu oddaje je papež neposredno nagovoril gledalce in jim zastavil vprašanje: »Kaj si mislite o božiču? Da morate kupiti to in ono? V redu, ampak kaj je božič? Ali je to drevo? Kipec otroka, ob katerem stojita kipca matere in očeta? Da, Jezus je, Jezusovo rojstvo, zato se za trenutek ustavite in o božiču razmišljajte kot o sporočilu miru. Želim vam božič z Jezusom, pravi božič. Ali to pomeni, da ne smemo jesti? Da ne smemo praznovati? Ne, seveda ne, kar praznujte, jejte, toda vse to počnite z Jezusom, torej z mirom v srcu. In vsem tistim, ki me poslušate: želim vam vesel božič. Praznujte, obdarujte se, toda ne pozabite na Jezusa. Božič je Jezus, ki prihaja, Jezus, ki prihaja, da bi se dotaknil vaših src, vaših družin, prihaja k vam, v vaš dom, v vaše srce, v vaše življenje. Živeti z Jezusom je preprosto, zelo je spoštljiv, toda ne pozabite nanj. Vsem skupaj želim blagoslovljen in svet božič. In prosim vas, molite zame!«