Izjavo so uradno sprejeli in potrdili člani ComECE, v imenu Slovenske škofovske konference ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Jutri jo bodo uradno predstavili v Bruslju. Škofje v izjavi pozivajo evropske državljane, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Kot so zapisali, smo vsi poklicani, da podporo evropskemu projektu, »ki si prizadeva za Evropo, zedinjeno v različnosti, močno, demokratično, svobodno, miroljubno, uspešno in pravično«, izrazimo tudi z oddajo svojega glasu in odgovorno izbiro poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo v naslednjem sklicu parlamenta zastopali naše vrednote in si prizadevali za skupno dobro.

Evropski parlament v Strasbourgu. FOTO: Wikipedia/Mehr Demokratie

Izjavo v nadaljevanju objavljamo v celoti: 

Za odgovorno glasovanje v podporo krščanskim vrednotam in evropskemu projektu

Izjava škofov Komisije škofovskih konferenc pri Evropski uniji (ComECE) ob prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Škofje, ki zastopamo škofovske konference držav članic Evropske unije, pozivamo vse državljane, še posebej pa katoličane, naj se pripravijo na evropske volitve junija 2024 in se jih dejavno udeležijo. Evropski projekt, ki si prizadeva za Evropo, zedinjeno v različnosti, močno, demokratično, svobodno, miroljubno, uspešno in pravično, je projekt, ki si ga delimo in do katerega občutimo odgovornost. Vsi smo poklicani, da to izrazimo tudi z oddajo svojega glasu in odgovorno izbiro poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo v naslednjem sklicu parlamenta zastopali naše vrednote in si prizadevali za skupno dobro.

Številni ustanovni očetje Evropske unije so bili dejavni katoličani, ki so trdno verjeli v dostojanstvo slehernega človeka in pomen skupnosti.

Projekt evropskega združevanja se je rodil iz pepela strahotnih vojn, ki so v prejšnjem stoletju opustošile našo celino ter povzročile ogromno bolečine, smrti in uničenja. Zasnovan je bil z namenom, da bi zagotovili mir, svobodo in blaginjo. Udejanjen je bil zaradi poguma in daljnovidnosti oseb, ki so bile sposobne premagati zgodovinska sovraštva in ustvariti nekaj novega, kar naj bi v prihodnosti praktično onemogočilo vojno na naši celini. Sprva je bil ta projekt gospodarski, vključeval pa je tudi družbeno in politično razsežnost ter skupne vrednote. Številni ustanovni očetje Evropske unije so bili dejavni katoličani, ki so trdno verjeli v dostojanstvo slehernega človeka in pomen skupnosti. Prepričani smo, da je treba ta projekt, ki se je začel pred več kot 70 leti, podpirati in nadaljevati.

Evropa in Evropska unija danes preživljata zahtevne in negotove čase, z vrsto kriz v zadnjih letih, v bližnji prihodnosti pa ju čakajo težka vprašanja, kot so vojne v Evropi in soseščini, migracije in azil, podnebne spremembe, vedno večja digitalizacija in uporaba umetne inteligence, nova vloga Evrope v svetu, širitev Evropske unije ter sprememba pogodb in sporazumov ipd. Za reševanje teh ključnih vprašanj v luči temeljnih vrednot Evropske unije ter za gradnjo boljše prihodnosti za nas in prihodnje rodove, ne le v Evropi, temveč tudi v svetu, potrebujemo pogumne, sposobne, v vrednotah ukoreninjene oblikovalce politik, ki si pošteno prizadevajo za skupno dobro. Naša odgovornost je, da na prihajajočih volitvah izberemo najboljše možne kandidate.

Kot kristjani moramo dobro razločiti, za koga in za katero stranko bomo glasovali v tem pomembnem trenutku za prihodnost Evropske unije.

Kot kristjani moramo dobro razločiti, za koga in za katero stranko bomo glasovali v tem pomembnem trenutku za prihodnost Evropske unije. Upoštevati moramo torej dejavnike, ki se lahko razlikujejo od države do države – recimo možnost izbire kandidatov ali zgolj strank, volilne programe različnih strank, same kandidate, ki se predstavljajo … V zvezi s temi vprašanji lahko koristne smernice ponudijo tudi škofovske konference v posameznih državah članicah. Poleg tega je pomembno, da volimo osebe in stranke, ki jasno podpirajo evropski projekt in za katere upravičeno menimo, da bodo spodbujale naše vrednote in našo predstavo o Evropi, kot so spoštovanje in spodbujanje dostojanstva slehernega človeka, solidarnost, enakopravnost, družina in svetost življenja, demokracija, svoboda, subsidiarnost, skrb za naš “skupni dom” … Vemo, da Evropska unija ni popolna ter da številni njeni politični in pravni predlogi niso v skladu s krščanskimi vrednotami in pričakovanji mnogih njenih prebivalcev, vendar verjamemo, da smo poklicani prispevati in jo izboljšati z orodji, ki nam jih ponuja demokracija.

Mnogi mladi bodo na prihajajočih volitvah prvič oddali svoj glas, nekateri med njimi že v starosti 16 let. Mlade močno spodbujamo, naj na prihodnjih evropskih volitvah izkoristijo svoj glas ter na ta način oblikujejo Evropo, ki bo zagotovila njihovo prihodnost in izpolnila njihove resnične želje. Spodbujamo pa tudi mlade evropske katoličane, ki čutijo klic, da se vključijo v politiko, naj temu klicu sledijo ter se primerno intelektualno in moralno pripravijo, da bodo v duhu služenja skupnosti prispevali k skupnemu dobremu. V pogosto navajanem govoru Jacquesa Delorsa 17. oktobra 1989 na Evropskem kolegiju v Brugesu je tedanji predsednik Evropske komisije mlade študente nagovoril z naslednjimi besedami: “Povabljeni ste namreč, da sodelujete v edinstvenem projektu, ki ljudi in narode zedinja v dobrem, ne v slabem.”

Vključimo se v evropski projekt, ki je naša prihodnost, in na prihajajočih volitvah tudi vestno oddajmo svoj glas!

Kot evropski škofje ta poziv mladim študentom sprejemamo za svojega in ga namenjamo vsem evropskim državljanom. Vključimo se v evropski projekt, ki je naša prihodnost, in na prihajajočih volitvah tudi vestno oddajmo svoj glas!

Potrdili škofje, člani ComECE:

✠ Mariano Crociata, škof Latine (Italija), predsednik

✠ Antoine Hérouard, nadškof Dijona (Francija), prvi podpredsednik

✠ Nuno Brás da Silva Martins, škof Funchala (Portugalska), podpredsednik

✠ Czeslaw Kozon, škof Kopenhagna (Skandinavija), podpredsednik

✠ Rimantas Norvila, škof Vilkaviškisa (Litva), podpredsednik

✠ Lode Aerts, škof Brugesa (Belgija)

✠ Virgil Bercea, škof škofije Oradea Mare (Romunija)

✠ Joseph Galea-Curmi, pomožni škof Malte

✠ Jozef Hal’ko, pomožni škof Bratislave (Slovaška)

✠ Theodorus C.M. Hoogenboom, pomožni škof Utrechta (Nizozemska)

✠ Anton Jamnik, pomožni škof Ljubljane (Slovenija)

✠ Philippe Jourdan, apostolski upravitelj Estonije

✠ Andris Kravalis, pomožni škof Rige (Latvija)

✠ Juan Antonio Martínez Camino, pomožni škof Madrida (Španija)

✠ Gábor Mohos, pomožni škof škofije Esztergom-Budimpešta (Madžarska)

✠ Manuel Nin i Güell O.S.B., apostolski eksarh Grčije

✠ Kieran O’Reilly, nadškof škofije Cashel & Emly (Irska)

✠ Franz-Josef Overbeck, škof Essna (Nemčija)

✠ Kristo Projkov, škof škofije Sv. Janeza XXIII. v Sofiji (Bolgarija)

✠ Ivan Šaško, pomožni škof Zagreba (Hrvaška)

✠ Selim Jean Sfeir, nadškof Maronitske cerkve na Cipru

✠ Janusz Bogusław Stepnowski, škof Łomże (Poljska)

✠ Jan Vokál, škof Kraljevega Gradca (Češka)

✠ Leo Wagener, pomožni škof Luksemburga

✠ Egidij Živkovič, škof Železnega (Avstrija)

Bruselj, 12. marec 2024

Prevedla Mojca Masterl Štefanič