Od začetka dejavnosti leta 1986 do konca leta 2021 je bilo pri nas uspešno presajenih že 2868 organov, po številu presaditev pa prevladujejo ledvice. Že dve desetletji v naši državi samostojno deluje Zavod Slovenija-transplant, ki ga je vse od ustanovitve vodila Danica Avsec, s 1. januarjem 2022 pa je njegovo vodenje prevzel Andrej Gadžijev. Ob tej priložnosti smo ga povabili k intervjuju za našo spletno stran.

Direktor Zavoda RS Slovenija-transplant Andrej Gadžijev. FOTO: Zavod RS Slovenija-transplant

Skozi leta ste bili vpeti v različne oblike delovanja znotraj zavoda Slovenija-transplant. Z začetkom leta 2022 pa ste njegovo vodenje prevzeli vi. Kako vidite nadaljnjo vizijo in vlogo zavoda?

V marsičem bom nadaljeval z delom in vizijo, ki jo je zastavila moja predhodnica prim. Danica Avsec, to je zagotavljati kakovostno, varno in etično naravnano donorsko dejavnost. Slovenija-transplant je ključna ustanova za spodbujanje in koordinacijo darovanja organov. S tem omogočamo zdravljenje s presaditvijo vsem pacientom, ki tak način zdravljenja potrebujejo.

Prinaša pa trenutni čas številne nove izzive, prav tako je potreben nadaljnji razvoj na področju donorske medicine. Ključna je težnja k čim večji samozadostnosti, saj bi se lahko ob podobnih izrednih dogodkih, kot je epidemija, dejansko zgodilo, da bi se meje držav za dlje časa zaprle in bi bilo preživetje naših bolnikov v celoti odvisno od našega donorskega programa. Potrebujemo okrepitve zdravniške stroke znotraj Slovenija-transplant, saj sva s prim. Avsec trenutno edina redno zaposlena zdravnika. Čaka nas namreč veliko novosti na strokovnem področju, potrebne bodo sistemske rešitve, ki vključujejo tudi zagotovitev posebnih prostorov v Kliničnem centru, namenjenih izključno donorsko-transplantacijski dejavnosti. 

Vidnejšo vlogo želimo odigrati tudi na področju zdravljenja s presaditvijo tkiv in celic, kjer bomo storili vse, da bi našim pacientom omogočili kakovostno in varno izbiro takega načina zdravljenja, predvsem s tkivi in celicami, pridobljenimi od naših darovalcev. Na celotnem področju biovigilance pa bomo še izdatneje okrepili našo vlogo pri preprečevanju kakršnihkoli zlorab in še naprej delovali v skladu s sprejetimi konvencijami proti trgovanju z organi in tkivi. Z redno in transparentno komunikacijo bomo tudi ohranjali zaupanje javnosti v naše dejavnosti. Osebno si želim, da bi nam uspelo v naslednjih petih letih doseči stabilen dvig števila umrlih darovalcev in na ta način znatno zmanjšati umrljivost na čakalnih seznamih za zdravljenje s presaditvijo.

Od začetka presajanja organov v Sloveniji po številu presaditev prevladujejo ledvice. FOTO: Wikipedia

Zavod Slovenija-transplant je vse od ustanovitve v letu 2002 vodila Danica Avsec. Kateri so bili glavni mejniki v delovanju zavoda od začetka do današnjih dni? 

Med najpomembnejši mejniki je vsekakor podpis pogodbe o sodelovanju z Eurotransplantom. S sodelovanjem, ki uspešno traja že 21 let, se je možnost za pravočasno zdravljenje naših pacientov z ustreznim organom povečala za več desetkrat. Pomemben mejnik predstavlja tudi vzpostavitev izobraževanja za strokovno javnost. Že pred 18 leti smo začeli z rednim izobraževanjem, predvsem o darovanju po potrjeni možganski smrti in ustrezni komunikaciji s svojci umrlih ter o drugih osnovah posameznih postopkov pri darovanju organov. Ozaveščali smo prav vse profile zaposlenih v donorskih bolnišnicah, od strežnic do direktorjev. Na ta način smo pomembno vplivali na razvoj donorske medicine v Sloveniji. Dosegli smo, da je v našem prostoru zelo uspešno stekel program po potrjeni možganski smrti, našim sodelavcem, bolnišničnim koordinatorjem, ki so zadolženi za prepoznavanje možnih darovalcev, pa ustvarili prijaznejši prostor za delo. Pred 10 leti smo začeli tudi z izobraževanjem na naprednem nivoju, tudi s pomočjo svetovno prepoznanih strokovnjakov iz Španije.

Med najpomembnejši mejniki je vsekakor podpis pogodbe o sodelovanju z Eurotransplantom. S sodelovanjem, ki uspešno traja že 21 let, se je možnost za pravočasno zdravljenje naših pacientov z ustreznim organom povečala za več desetkrat.

V zadnjih letih smo naredili pomemben premik na področju družbenih omrežij, na katerih smo sedaj redno prisotni tudi s pomočjo sodelavcev, ki poskrbijo za našo takojšnjo odzivnost na vse oblike tovrstne komunikacije. Prav tako smo postavili in v zadnjih letih precej posodobili našo spletno stran, kjer najdete odgovore na številna vprašanja v povezavi z našo dejavnostjo.

Posebej ponosni smo na vzpostavitev elektronskega registra za darovanje, ki smo ga izvedli v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in ZZZS. Od novembra leta 2018 je mogoč elektronski vpis v register, za katerega potrebujete veljavno digitalno potrdilo in kartico zdravstvenega zavarovanja.

Katere organe, tkiva in celice v Sloveniji lahko darujemo? Koliko časa se pri nas v povprečju čaka na presaditev? 

Po možganski smrti lahko umrli darovalec daruje srce, pljuča, jetra, ledvici in trebušno slinavko, od tkiv pa roženici, kosti, sklepe, vezi, žile, srčne zaklopke in kožo. Organe in tkiva lahko darujemo tudi v času življenja. Od organov je pri nas možno darovati ledvico. Za to veljajo posebni pogoji, prejemnik in darovalec morata biti v čustveni ali sorodstveni povezavi. Vsak primer darovanja v času življenja mora odobriti etična komisija za presaditve, tudi zato, da ne prihaja do zlorab. Od tkiv in celic se najpogosteje daruje kri, sledi kostni mozeg, spolne celice in tako dalje. Povprečne čakalne dobe za presaditev so pri nas relativno kratke, in sicer 300 dni za ledvico, 290 dni za jetra, 250 dni za srce (za visoko urgentno stanje 50 dni) in 110 dni za pljuča (za visoko urgentno stanje 7 dni).

Koliko prebivalcev Slovenije trenutno čaka na presaditev in koliko uspešnih presaditev je bilo izvedenih od začetka presajanja do konca leta 2021? Kateri organ po številu presaditev prevladuje?

Trenutno na presaditev čaka 180 pacientov, od tega 99 na ledvico (trije v kombinaciji s trebušno slinavko, trije v kombinaciji z jetri in eden skupaj s srcem), 57 na srce (eden skupaj z ledvico), 21 na jetra (trije v kombinaciji z ledvico), šest na pljuča in štiri na presaditev trebušne slinavke (trije skupaj z ledvico).

Od začetka dejavnosti leta 1986 do konca leta 2021 je bilo uspešno presajenih že 2868 organov, po številu presaditev pa prevladujejo ledvice. V tem obdobju so jih presadili 1311.

V Sloveniji obstaja Nacionalna transplantacijska mreža. Kdo vse je vključen vanjo in kakšne so njene temeljne naloge? 

V Sloveniji imamo centralno organizirano donorsko dejavnost, kar je tudi v mednarodnem okolju primer dobre prakse. To pomeni, da je Slovenija-transplant od leta 2002 osrednja nacionalna strokovna ustanova, ki povezuje, koordinira in pospešuje razvoj v nacionalni transplantacijski mreži. Sestavlja jo enajst donorskih bolnišnic, in sicer splošne bolnišnice Celje, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Ptuj, Novo mesto, Brežice, Jesenice, Izola in Nova Gorica ter oba klinična centra, UKC Maribor in UKC Ljubljana, Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana in Center za tipizacijo tkiv, ki deluje v sklopu Zavoda RS za transfuzijsko medicino. S sodelovanjem vseh v mreži zagotavljamo zdravljenje s presaditvijo. Donorski centri so bolnišnice z ustrezno opremljenimi oddelki za intenzivno zdravljenje, v katerih se zdravijo pacienti s hudo poškodbo ali okvaro možganov.

V vsaki donorski bolnišnici deluje bolnišnični transplantacijski koordinator, ki ima vodilno vlogo v donorskem programu na lokalnem nivoju. V Sloveniji imamo le en transplantacijski center za presaditve organov, in sicer v UKC Ljubljana. V naši največji bolnišnici pripravljajo vse bolnike, ki zaradi končne odpovedi organa potrebujejo zdravljenje s presaditvijo. Na čakalni seznam uvrščajo tudi paciente, ki čakajo na presaditev krvotvornih matičnih celic. Izjemno pomembno je, da vse paciente po presaditvi tudi doživljenjsko spremljajo in vodijo v UKC Ljubljana. Poleg omenjene ustanove imamo še dva transplantacijska centra za presaditev roženic, in sicer Očesno kliniko v UKC Ljubljana ter Oddelek za očesne bolezni v UKC Maribor. Center za tipizacijo tkiv prav tako deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Izvaja tipizacijo HLA pri bolnikih na čakalnih seznamih in umrlih darovalcih, spremlja imunološke parametre pri bolnikih na čakalnem seznamu in ugotavlja tkivno skladnost med darovalcem in prejemnikom.

Katoliška Cerkev podpira posmrtno darovanje organov. Na fotografiji podružnična cerkev sv. Jožefa, Slovenska Bistrica. FOTO: Ivo Žajdela

Znano je, da Katoliška Cerkev dopušča in podpira posmrtno in živo darovanje organov, saj gre po njenem mnenju za dejanje pomoči bližnjemu v stiski, vendar le s privolitvijo darovalca ali svojcev. Kateri strahovi so sicer pri ljudeh najpogosteje prisotni, ko gre za vprašanje presajanja organov in tkiv? 

Drži. Tudi Katoliška Cerkev, tako kot vsa večja verstva sveta, podpira darovanje organov in ga razume kot najvišji izraz solidarnosti in pomoči sočloveku v stisku. Seveda je osnova, da je darovanje prostovoljno in nepridobitno, da gre za pomoč drugemu, ne glede na starost, spol, poreklo. Morda je treba večkrat poudariti, da telo po darovanju ni iznakaženo in je še vedno mogoč pokop z odprto krsto. Celoten odvzem se izvede s pieteto do umrlega in globokim spoštovanjem do njene ali njegove odločitve. Po posegu je telo, razen zelo dolge brazgotine, ki sega od vratu, do presredka) videti povsem normalno.

Nekateri se sprašujejo o duši človeka, a Katoliška Cerkev pravi, da se s smrtjo končna zemeljsko življenje, duša pa gre k bogu. Telo, tudi organi, pa po smrti propadejo, z darovanjem pa ostane možnost za pomoč drugemu, za nadaljevanje življenja. Darovanje lahko obogati človeka, tudi osmisli tragično smrt bližnje osebe.

Morda je treba večkrat poudariti, da telo po darovanju ni iznakaženo in je še vedno mogoč pokop z odprto krsto.

Drugi se sprašujejo, ali se bo s presajenim organom ali tkivi spremenila osebnost prejemnika in bo postal bolj podoben darovalcu. Res je, da se nekateri prejemniki organov po operaciji precej spremenijo. Ko je človekovo življenje na nitki in ko s presaditvijo dobi novo priložnost za življenje, se marsikdo izrazi, da se je na nek način ponovno rodil. Prejemniki morajo po presaditvi za nov organ skrbeti, zato se morajo odreči prenekateri škodljivi navadi, ki jih je pred tem lahko označevala. Določene psihične spremembe so tudi posledica kemikalij, ki se jih uporablja pri zunajtelesnem krvnem obtoku, brez katerega si ni mogoče predstavljati uspešne presaditve srca ali pljuč. Take spremembe so prehodne narave in po navadi izzvenijo v nekaj mesecih.

Kdo vse lahko v Sloveniji postane darovalec ter kje in kako lahko posameznik naredi ta korak? Lahko to privolitev pozneje prekliče in ali darovalec lahko izbere, komu želi podariti svoj organ? 

Za darovanje se lahko opredeli tako rekoč vsak. Pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih bolezni oziroma nima maligne bolezni, ki bi se lahko prenesla na prejemnika s presajenim organom ali tkivom. Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi po elektronski poti ali osebno pri pooblaščeni osebi na enem od pooblaščenih prijavnih mest. Za darovanje delov telesa po smrti se lahko za časa življenja opredelite, ko ste dopolnili 15 let.

Elektronsko opredelitev opravite prek spletnega mesta eUprave, pod zavihkom Sociala/Zdravje/Smrt. Postopek je enostaven in hiter, potrebujete pa veljavno digitalno potrdilo.

Osebno s podpisom obrazca za opredelitev pa se lahko opredelite na zavodu Slovenija-transplant ali na enem od pooblaščenih mest (na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, na večini območnih enot Rdečega križa Slovenije, v nekaterih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah). Posodobljen seznam je objavljen na spletni strani Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si). S seboj potrebujete osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja ter pred pooblaščeno osebo izpolnite obrazec za opredelitev.

Tudi če ste se odločili za darovanje, lahko svojo odločitev kadar koli spremenite. Pomembno pa je, da o svoji končni odločitvi obvestite tudi svoje najbližje, saj bomo morali kljub vaši jasno izraženi volji z njimi govoriti v primeru vaše smrti. Takrat bo pomembno, da se vaša mnenja ne bodo razhajala.

Darovalec ne more izbrati, komu želi podariti svoje organe, ker je sistem za vse enak. Celotna dejavnost deluje po zakonih pravičnosti, enakosti, recipročnosti in največje učinkovitosti. Vsi darovani organi vstopajo v območje Eurotransplanta, kjer so zbrani in centralno vodeni prejemniki iz vseh osmih držav članic, zato za vse veljajo enaka, torej skupna pravila.

Omenili ste, da je Slovenija vključena v mednarodno evropsko organizacijo Eurotransplant, v kateri je poleg Slovenije še sedem članic. Ali to pomeni, da lahko nekdo iz Slovenije postane darovalec organa nekomu iz tujine in obratno? 

Drži. Od leta 2000 je Slovenija vključena v neprofitno organizacijo za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant. Omenjena organizacija danes združuje osem držav in prek 137 milijonov prebivalcev, sedež ima v Leidnu na Nizozemskem. Članstvo je pomembno za naše bolnike, saj so se s priključitvijo bistveno izboljšale možnosti preživetja in izidi zdravljenja s presaditvijo, predvsem v visoko urgentnih, življenjsko ogrožajočih stanjih, kot sta akutna odpoved delovanja srca in jeter, ter v drugih posebnih primerih (na primer otroci, hipersenzibilizirani bolniki). S sodelovanjem so se tudi občutno zmanjšali čakalni seznami, nacionalni transplantacijski programi so se razmahnili, izvajati smo začeli kombinirane presaditve. Predvsem pa smo lahko omogočili optimalnejšo tkivno skladnost med darovalcem in prejemnikom. Nekateri bolniki zaradi tkivne neskladnosti ustreznega organa v Sloveniji sploh ne bi dočakali. V letu 2020 smo obeleževali pomembno 20. obletnico uspešnega sodelovanja z Eurotransplantom.

Darovanje in presaditev organov, tkiv in celic med drugim temeljita na načelih prostovoljnosti, neplačanosti in etičnosti. Na kakšen način preprečujete, da ne bi prišlo do zlorab ali preprodaje organov? 

V Sloveniji trgovine z organi in zlorab v sistemu ni, tudi tveganje za zlorabe je zelo nizko. Nacionalni donorski in transplantacijski sistem je zakonsko dobro urejen, nadzorovan, varen, etičen in povsem pregleden. V sistemu se ne more pojaviti organ nejasnega izvora, vsi prejemniki organov pa so doživljenjsko vodeni v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana. Vrhunsko zdravljenje s presaditvijo je v sklopu osnovnega zdravstvenega zavarovanja dostopno vsem, ki ga potrebujejo. Čakalni časi za zdravljenje so relativno kratki. Z izmenjavo organov med članicami Eurotransplanta zagotavljamo boljše možnosti za skladnost med darovalci in prejemniki ter zagotavljamo presaditve v urgentnih primerih. Široko je dostopno tudi nadomestno dializno zdravljenje ob odpovedi delovanja ledvic. Darovanje organov temelji izključno na altruizmu in prostovoljni odločitvi.

Z izmenjavo organov med članicami Eurotransplanta zagotavljamo boljše možnosti za skladnost med darovalci in prejemniki ter zagotavljamo presaditve v urgentnih primerih.

Slovenija-transplant skrbi za nadzor nad dejavnostjo. Od leta 2017 je zavod tudi nacionalna točka za anonimizirano poročanje o tovrstnih primerih. Do sedaj nismo zaznali primera nedovoljene prakse. Sodelujemo tudi s policijo, ministrstvi za zdravje, pravosodje, notranje in zunanje zadeve ter nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z žrtvami trgovine z ljudmi.

Trgovina z organi je še vedno velik problem v državah, kjer nimajo urejene zakonodaje ali dobrega javno-zdravstvenega sistema. Predvsem pa tam, kjer ljudje živijo v hudi revščini in so pripravljeni prodati ledvico, da se rešijo dolgov, plačajo šolanje ali zagotovijo eksistenco. Na drugi strani pa so bogati ljudje, ki so pripravljeni narediti vse, da bi preživeli. Žal se presaditve izven urejenih sistemov pogosto slabo končajo. V Pakistanu, Indiji in drugih večjih državah, kjer je nadzor težji, obstajajo kriminalne mreže, ki novačijo ljudi. Ostro obsojamo tovrstna dejanja, saj gre za kršitve človekovih pravic in dostojanstva.

Koliko Slovencev je glede na uradne podatke vašega zavoda pripravljenih darovati del telesa?

V register opredeljenih oseb glede darovanja po smrti je bilo konec leta 2021 vpisanih 11.586 oseb, od tega se jih je 30 opredelilo proti. To je sicer glede na število prebivalcev Slovenije zelo majhen delež. Vendar tu govorimo o osebah, ki so za časa življenja izrazile svojo načelno pripravljenost darovati organe in tkiva po svoji smrti.

A v odločilnih in dejanskih situacijah smo Slovenci pripravljeni darovati organe. To vidimo v praksi. To pokaže podatek o deležu podanega soglasja v resničnih primerih, ko je bilo darovanje mogoče. V letu 2021 je z darovanjem soglašalo kar 84 % vseh vprašanih svojcev, kar je izredno visok odstotek, ki se sicer na letnem nivoju giblje med 63 in 84 %. Podatki kažejo na visoko stopnjo zaupanja in podpore darovanju med Slovenci in Slovenkami. Hvaležni smo vsem, ki podajo soglasje za darovanje in s tem pomagajo drugim, ki potrebujejo zdravljenje.