Franc Rataj se je 19. septembra 1949 v Hruševcu pri Šentjurju. V gimnaziji v Zagrebu se je prvič srečal z misijonarji sv. Vincencija Pavelskega, leta 1968 vstopil v Misijonsko družbo in začel noviciat, novo mašo pa je obhajal 13. julija 1975 v Šentjurju. Njegovo novomašno geslo je bilo »Prejel sem od Gospoda Jezusa, da spričam blagovest o ljubezni Božji«.

Bil je kaplan pri Sv. Jožefu v Celju, župnijski upravitelj in kmalu tudi župnik pri Sv. Jakobu ob Savi, nato nadžupnik v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, župnik v Pišecah ter v Župnijah Artiče in Sromlje, pa tudi dekan (nekdanje) Dekanije Videm ob Savi. Hkrati je bil narodni voditelj Mednarodnega združenja čudodelne svetinje – Otrok Brezmadežne za Slovenijo.

V provincialnem vodstvu je bil večkrat superior, svetovalec in vizitatorjev asistent. Ko ga je 7. aprila 2018 vrhovni predstojnik Misijonske družbe – lazaristov Tomaž Mavrič imenoval za novega vizitatorja (provinciala) Slovenske province (novo poslanstvo je začel 14. junija 2018), smo ga v rubriki »Osebnost tedna« predstavili tudi v Družini.

Franc Rataj: »Biti duhovnik mi pomeni nezasluženi dar božje ljubezni.« FOTO: Jože Potrpin

Biti duhovnik je lepa, odgovorna in zahtevna služba, je tedaj poudaril Franc Rataj: »Vedno biti na razpolago vsakemu in skoraj ob vsakem času. Včasih so nas več klicali k bolnikom, tudi ponoči. Sedaj so takšna povabila redka. Človeku se zazdi, da Boga ne potrebujemo. Tudi delavniški in nedeljski obiski maš so bili številnejši. Danes se zdi, da ljudje nimamo več časa, samo hitimo, motijo nas pridobitve sodobnega časa. Ljudje so bili včasih bolj povezani med seboj, več je bilo druženja, k temu sem spodbujal povsod, kjer sem bil. Vedno je prijetno, če je človek pri svojem poslanstvu s srcem in vesel. Ker sem vesele narave, imam občutek, da je to dar tudi za ljudi.«

Ko pa je bil Osebnost tedna v Družini že leta 2010, je novinarju Ivu Žajdeli o duhovništvu povedal: »Biti duhovnik mi pomeni nezasluženi dar božje ljubezni. Čeprav sem duhovnik že 35 let, sem vedno v skrbeh, kako bom opravil mašo, pridigo ali spovedovanje. Pred temi opravili se izročim Bogu, naj mi da spodbudo in pravo besedo v tistem trenutku. Biti duhovnik pomeni biti povsod navzoč s svojim duhovniškim pričevanjem. Truditi se, da tlečega stenja ne ugasneš in nalomljenega trsa ne zlomiš. V vseh življenjskih položajih biti Kristusov namestnik: kako bi Jezus na mojem mestu naredil ali spodbudil in tudi grajal.«

Kot poroča Radio Ognjišče, bo pokojni duhovnik v petek, 19. novembra 2021, od 9. ure naprej ležal v župnijski cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, kjer bo ob 14.30 tudi pogrebna sveta maša in po njej pogreb. Naj mu bo Nebeški Oče bogat plačnik. Naj počiva v miru!