Poškodbe v gozdovih so zlasti zaradi močnih sunkov vetra in v kombinaciji z namočenostjo tal nastale v 13 od skupno 14 gozdnogospodarskih območij (GGO), torej v vseh z izjemo Kraškega GGO, kjer je lani pustošil požar. Najbolj so poškodovani gozdovi GGO Bled (171.000 m³ lesne mase), GGO Slovenj Gradec (121.000 m³), GGO Maribor (60.000 m³), GGO Tolmin (53.000 m³) in GGO Murska Sobota (25.000 m³), kjer je podiralo posamezno, v šopih, skupinah in tudi celotne sestoje.

Izruvana drevesa in polomljena debla

V GGO Novo mesto (31.000 m³), GGO Kranj (30.000 m³), GGO Nazarje (19.000 m³), GGO Celje (10.000 m³), GGO Kočevje (8.000 m³) in v drugih manj poškodovanih GGO je podiralo posamezna drevesa ob gozdnih robovih in infrastrukturah ali v šopih in skupinah. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnosti pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.

Skupno trenutno poškodovanega za petino letnega poseka

Skupna doslej znana ocena poškodovanosti gozdov je več kot 540.000 m³ lesne mase, skupaj s še za posek označenimi zaradi podlubnikov napadenimi drevesi pa je v slovenskih gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon m³ lesne mase, kar je petina letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih.

Začasno zaprte nekatere gozdne ceste

V nekaterih gozdovih sanacija že poteka, zato bo ZGS zaradi nevarnih razmer ali zagotavljanja nemotene sanacije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnostmi začasno zaprl nekatere gozdne ceste. Obiskovalci gozdov naj zato v času izvajanja del ne obiskujejo poškodovanih delov gozdov in naj upoštevajo zapore cest.

Odprava posledic je zelo zahtevna in nevarna

Lastniki gozdov, ki jim je vetrolom poškodoval drevje v gozdovih, se lahko za podrobnejše informacije in napotila glede sanacije obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. »Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Če dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce,« opozarjajo v ZGS.

Delo naj vselej opravljata vsaj dva delavca

Delavci morajo imeti za varno delo osebno varovalno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vselej opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa naj ne manjkajo sekira, cepin, gozdarski klini, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča, poudarjajo v ZGS.