Sedem desetletij po koncu druge svetovne vojne se je v Nemčiji danes začelo morda zadnje večje nacistično sojenje. Kot poroča STA, je pred sodnika stopil 93-letni Oskar Gröning, nekdanji častnik enot SS v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Po navedbah nemških medijev je obtožen sostorilstva pri umoru v kar 300.000 primerih.

Pri enotah SS v Auschwitzu je Gröning služil od septembra 1942 do oktobra 1944 in je bil odgovoren za upravljanje z denarjem in dragocenostmi umorjenih, zato se ga je v medijih prijel vzdevek »knjigovodja Auschwitza«. Gröning vztraja, je nedolžen. »Nikogar nisem ubil, bil sem le majhen zobec v morilskem stroju, nisem bil storilec«, je leta 2005 zatrdil v pogovoru za nemške medije.

Desetletje kasneje pa je moral Gröning danes kljub vsemu stopiti pred sodnika. Sodijo mu na sodišču v Lüneburgu, saj že leta živi v majhni vasi v bližini tega mesta. Obtožnico je vložilo državno tožilstvo v mestu Hannover, ki je odgovorno za pregon nacističnih zločincev v nemški zvezni deželi Spodnja Saška.

V obtožnici se je tožilstvo iz »zakonskih in dokaznih razlogov« omejilo na t.i. madžarsko operacijo, ki je potekala od 16. maja do 11. julija 1944, ko so enote SS v samo dveh mesecih v Auschwitz prepeljale 425.000 madžarskih Judov. Od tega so jih kakih 300.000 odpeljali neposredno v plinske celice in jih pobili. Skupno je bilo v taborišču ubitih več kot milijon ljudi.

Gröning je bil med tistimi, ki so v Auschwitzu pričakali vlake z deportiranci. Sledila je delitev na »sposobne za delo« in »neuporabne«. Ena njegovih nalog je bila pobrati prtljago, ki so jo na peronih pustili »neuporabni«, ko so jih odpeljali v plinske celice. »Sledi množičnega umora je bilo treba zabrisati, preden so prišli naslednji taboriščniki«, je njegovo delo v obtožnici opisalo tožilstvo. Prtljago je moral nato preiskati, popisati denar in dragocenosti ter jih poslati na sedež v Berlin.

Današnje sojenje znova odpira vprašanja, zakaj do sojenje nacističnih zločincev pogosto prihaja tako pozno, potem ko so ti desetletja živeli v miru in na svobodi.

Kot pišejo tamkajšnji mediji, je v Nemčiji desetletja veljala praksa, da sodijo le tistim, ki jim lahko dokažejo konkretne zločine. To se je spremenilo šele leta 2011 s primerom medtem že pokojnega Johna Demjanjuka, ki je bil obsojen sostorilstva v umoru več kot 28.000 Judov v taborišču Sobibor, čeprav mu neposredne udeležbe niso mogli dokazati.

Vir: STA / M.M.Š.
Foto: splet / Wikipedia