V nauku smo različni, v dobrih delih pa smo lahko edini
V nauku smo različni, v dobrih delih pa smo lahko edini
Prevladujoča materialistično potrošniška kultura nas odvrača od razmišljanja o Bogu, o smislu življenja in večnem življenju. Neprestano smo okupirani z raznimi dejavnostmi in informacijami. Potopljeni smo v svet učenja in znanosti, dela in tehnologije, športa, zabave, razvedrila … Same več ali manj dobre in lepe stvari. Človek pa je tudi bitje vere, kar dokazuje dejstvo, da večina ljudi na svetu pripada določeni religiji. Če natančno premislimo, ne moremo živeti dobro, če ne vemo, kakšen je smisel našega življenja. Kdor veruje v Boga, vero jemlje resno in se zaveda, da vera življenju daje smisel, da nas brez Boga sploh ne bi bilo. Verujoči ljudje Boga hvalimo, slavimo, ga prosimo in se mu zahvaljujemo, ga oznanjamo in zanj pričujemo.
Človek pa je tudi bitje vere, kar dokazuje dejstvo, da večina ljudi na svetu pripada določeni religiji.
Vsi, Judje, kristjani in muslimani, verujemo v enega Boga, a o njem imamo različno podobo. Zato ne drži, kot nam hočejo nekateri danes vsiliti svojo resnico, da so vse religije enake. Čeprav nas marsikaj povezuje in imamo tudi veliko skupnega, nismo enaki. To pa ne pomeni, da pripadniki različnih verskih skupnosti ne bi smeli med seboj sodelovati, da bi se morali med seboj sovražiti. V nauku smo različni, v dobrih delih pa smo lahko edini. Izzvani smo, da skupaj skrbimo za svet in v s sovraštvom zastrupljene vene človeštva vnašamo ljubezen.
Vere ne smemo enačiti z našim mnenjem o Bogu. Mnogi filozofi in psihologi trdijo, da je vera projekcija človeka, izum človeka, poskus zadovoljitve naših potreb in želja. Kako to vedo? So take trditve znanstvene? Za nas, kristjane, je vera srečanje s samim seboj in z razodetjem. Bog se razodeva in mi s svojim razumom lahko o tem razmišljamo ter se o tem pogovarjamo. Vera ni nekaj pasivnega, ampak povzroča, da smo aktivni, dejavni, da živimo, vibriramo.
Za nas, kristjane, je vera srečanje s samim seboj in z razodetjem.
Človek ni robot. Bog nam daje svobodo in vest. Mnogi režimi človekovo svobodo omejujejo in zatirajo. V teh diktaturah se mora človek strinjati z zavezujočimi odločitvami avantgarde, tudi ko gre za njegovo telo, njegov način življenja in njegovo vero. Ideologije svoje dogme utemeljujejo z bolnimi blodnjami o »ljubezni«, »enakosti« in »enakopravnosti«. To človeštvo vodi v velike nerede, konflikte, trpljenje in vojne. Ljubezen brez vere je podvržena egoizmu in osebnim interesom. Razne filantropije brez vere zelo hitro postanejo orodje za doseganje ciljev »mega-kapitala«. Dobri Bog, obvaruj nas prevar in zablod! Pomagaj nam, da ostanemo verni - zvesti svojim koreninam in Tvojemu klicu.