Tamkajšnji verniki prihajajo iz 70 različnih držav, zato je tu resnično čutiti duha vesoljne Cerkve, je po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil nemški duhovnik Georg Austen, ki je letos poleti v okviru človekoljubne organizacije Bonifatiuswerk obiskal omenjeno župnijo. Med drugim je za nemški cerkveni radio v Kölnu spregovoril o številnih izzivih, s katerimi se sooča maloštevilna katoliška manjšina, ter navdušeno predstavil revno, toda rastočo in mednarodno Cerkev.

Župnija Alta šteje okoli 1.400 vernikov in je po površini primerljiva s poldrugo Švico.

Župljani so mu ob srečanju pripovedovali o finančnih težavah, saj na Norveškem ni cerkvenega davka, kakršnega recimo poznajo v Nemčiji. Določene ovire predstavlja tudi jezik, predvsem pa zelo velike razdalje med posameznimi kraji, zaradi česar je župnija Alta pred dvema letoma dobila novo cerkev. Župnija šteje okoli 1.400 vernikov in je po površini primerljiva s poldrugo Švico.

Po besedah nemškega duhovnika je celotna prelatura Tromsö po površini velika za polovico Nemčije, na njenem območju pa živi okoli 7.500 katoličanov, ki predstavljajo približno dva odstotka vsega prebivalstva. Občestvo je mednarodno zelo pisano in mlado, toda gre za materialno razmeroma revno Cerkev v sicer bogati deželi. V prelaturi deluje 11 duhovnikov, med njimi pa ni niti enega samega Norvežana.

Med 11 duhovniki v prelaturi ni niti enega samega Norvežana.

Austen je v pogovoru omenil tudi samostane v diaspori, kjer katoliški kristjani in kristjanke živijo kot manjšina. To so kraji molitve, kamor zahajajo tudi številni kristjani Luteranske cerkve, ki na skrajnem severu Norveške sicer predstavljajo 90 odstotkov prebivalstva. Ljudi je seveda zelo malo: na kvadratnem kilometru povprečno živi »oseba in pol«.

Nemški duhovnik je v najsevernejši župniji obiskal majhno občestvo, v katerem več kot polovica članov prihaja s Poljske, naslednjo najštevilčnejšo narodnostno skupnost pa predstavljajo Filipinci: »Zelo lepo je doživeti, da tam rastejo skupaj kot kristjani. Težavo jim predstavlja le jezik, zaradi česar se težje povezujejo.« Katoliška občestva na severu Evrope namreč rastejo predvsem ob priseljevanju migrantov in beguncev.