Z odprtjem gostujoče razstave Hiše Anne Frank iz Amsterdama pred spominsko ploščo na stopnišču Prve gimnazije Maribor so se začele letošnje prireditve, namenjene obeleževanju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki potekajo pod imenom Šoa – spominjajmo se 2013.

Dnevnik Ane Frank znan po celem svetu

Ana Frank je bila deklica judovskega rodu, ki se je z družino med drugo svetovno vojno zaradi bežanja pred nacisti zatekla na Nizozemsko. Družino so kljub temu odkrili in prepeljali v koncentracijsko taborišče, ki ga je preživel le Anin oče. Med skrivanjem je Ana pisala dnevnik, ki ga je oče po vojni objavil in je doživel velik uspeh ter bil preveden v več kot 55 jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi sredi Amsterdama je spremenjeno v muzej.

Kakšna je bila usoda slovenskih Judov?

Razstava v Mariboru pripoveduje presunljivo zgodbo o preganjanju in uničevanju Judov. Načrt za njihovo uničenje je eden najbolj žalostnih prizorov človeške zgodovine in je predvideval popolno uničenje judovskih skupnosti po vsej Evropi. Pobijali so namreč ženske in otroke, stare in mlade, bolne in zdrave.

Sedem desetletij po tem, ko so prve informacije o sistematičnem pobijanju Judov prišle na dan, se še vedno sprašujemo, kako je bilo to sploh mogoče, kdo je kriv za zločine in ali so tudi slovenski Judje doživeli tragično usodo genocida, so ob razstavi zapisali v sporočilu za javnost.

Obujanje spominov za prihodnost

"Obujanje teh spominov nas usmerja v prihodnost. Če človek ne ve, od kod prihaja, ne ve niti, kam gre. Da bi se v današnji družbi izgubili, je nevarnost velika. Vetrovi namreč pihajo z vseh strani in družba lahko hitro postane dezorganizirana in ne zna ločiti pravih vprašanj," je dejal predstavnik judovske skupnosti Igor Vojtic, ki opozarja, da se zgodovina lahko ponovi, na kar nakazujejo nekatera dejanja v zadnjih letih.

Generalna skupščina OZN je 1. novembra 2005 sprejela resolucijo, s katero je razglasila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Dolžnost zdajšnjih generacij in zgodovinopisja je namreč, da 68 let po koncu holokavsta preprečijo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine minulega stoletja.


Foto: Sinagoga Maribor