Foto: Andrej Praznik

Loški muzej postavlja na ogled pravkar restavrirane sto let stare poslikave v kupoli kapele na Loškem gradu, ki so se desetletja dolgo skrivale pod plastjo beležev. Poslikave bodo skupaj z dokumentarno razstavo v Škofji Loki odprli drevi ob 18. uri. V prihodnje pa jih čaka še restavriranje poslikav, ki so nižje na stenah kapele.

Kapeli tako vračajo nekdanji sijaj in hkrati obeležujejo stoletnico nastanka njenih stenskih poslikav. "Na priložnostni razstavi je razgrnjena vsa dokumentacija restavratorskega dela, prav tako pa umetniško-zgodovinski prispevek z obrazložitvijo poslikav," je za STA pojasnila Barbara Sterle Vurnik iz Loškega muzeja, ki je skupaj z vodjo restavratorskih del Anito Kavčič Klančar pripravila razstavo.

Strokovno delo kustosov ob restavriranju poslikav je pripeljalo do več odkritij. Tako se je potrdilo, da so bile poslikave izdelane leta 1915. Iz razpoložljivih virov sklepajo, da je kapelo s svojimi pomočniki v celoti poslikal ljubljanski slikar Anton Jebačin (1850-1927), ki se je še posebej veliko ukvarjal s stenskimi poslikavami prav na območju med Ljubljano in Škofjo Loko.

Poslikavo kapele so naročile takratne lastnice gradu Uršulinke, ki so v njem imele enega najmodernejših vzgojno-izobraževalnih zavodov v takratni Evropi. Poslikave odlikuje kompleksen ikonografski program z nabožno vsebino, ki hkrati kaže tudi humanistično širino Uršulink in njihov odziv na duha časa prve svetovne vojne, pojasnjuje Sterle Vurnikova.

Kupolo zavzema osem medaljonov, v katerih so upodobljene personifikacije sedmih krščanskih kreposti, in sicer upanja, vere, ljubezni, poguma, pravičnosti, razuma in zmernosti. V osmem medaljonu je upodobljen kronogram z letnico nastanka poslikav, v sredini pa je sveti Mihael.

Naštete poslikave so sedaj v celoti restavrirane. Delo je opravilo deset restavratorjev pod okriljem Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, za katerega je bil to eden največjih projektov v zadnjih letih.

Po pojasnilih Kavčič Klančarjeve je bilo delo zelo zahtevno, saj so bili beleži močno sprijeti z originalno poslikavo. Pri restavriranju so skušali čim bolj slediti izvirniku, tako da je kupola kapele čim boljši približek njeni podobi izpred stotih let.

Raziskave beležev in barvnih plasti, ki so se jih lotili že leta 2013, so pokazale, da so se poslikave, ki so bile prebeljene verjetno po drugi svetovni vojni, ohranile na vseh njenih stenah.

V drugi fazi projekta, ki je bil ocenjen na okoli 200.000 evrov, jih tako čaka še restavriranje spodnjega dela kapele, kjer so upodobljeni prizori ozdravljenja slepega Tobita, Marijinega oznanjenja in vedute Škofje Loke. Poslikave kažejo razmišljanja Uršulink, ki so v času prve svetovne vojne na Loškem gradu nudile zavetje ranjencem soške fronte.

"Gre za nabožno zelo kompleksno delo, ki ima hkrati visoko estetsko vrednost. Prav tako so poslikave družbeno aktualno humanistično delo, iz katerega se še danes lahko učimo. Njihovo sporočilo je, da je treba verjeti v dobro, se zavedati kreposti in vrlin, ki jih mora človek imeti, da bo življenje boljše," je interpretacijo poslikav predstavila Sterle Vurnikova.