Po navedbah agencije Fides je leta 2023 po vsem svetu zaradi nasilne smrti življenje izgubilo dvajset misijonarjev, kar je dva več kot leta 2022, poroča spletni portal Vatican News. Med žrtvami so škof, osem duhovnikov, dva redovnika, en bogoslovec, en novic in sedem laikov.

 Umorjeni duhovnik Isaac Achi. FOTO: Vatican Media 

Na prvem mestu seznama znova Afrika

Podobno kot v preteklih letih sta bili za misijonarje najbolj »smrtonosni« celini Afrika, kjer je bilo ubitih devet ljudi, in Amerika, kjer je življenje izgubilo šest oseb. Slednja je bila osem let zapored po številu žrtev na prvem mestu do leta 2017, od leta 2018, z izjemo leta 2020, pa je na vrhu seznama Afrika.

Nigerija je nenehno izpostavljena pritiskom teroristov in razbojnikov.

Dva duhovnika, bogoslovec in benediktinski novic so bili ubiti v Nigeriji, ki je nenehno izpostavljena pritiskom teroristov in razbojnikov. Med žrtvami je bil tudi 61-letni duhovnik Isaac Achi, ki so ga pripadniki oboroženih skupin ob napadu na njegovo župnijo v škofiji Minna v osrednji Nigeriji živega zažgali.

V Afriki sta bila umorjena tudi dva misijonarja v Burkini Faso; en duhovnik je bil ubit v napadu v svoji župniji v Tanzaniji; v Kamerunu in Demokratični republiki Kongo sta bila zabodena redovni brat in župnik.

 Umorjeni pomožni škof Los Angelesa David O'Connell. FOTO: Twitter 

Šest misijonarjev ubitih v Mehiki in ZDA

V Mehiki je bilo tudi lani največ umorov misijonarjev v obeh Amerikah: življenje so izgubili dva duhovnika in dva mlada kateheta, njihove smrti pa so povezane z vse večjo negotovostjo, ki v državi vlada zaradi trgovine z drogami.

Pomožnega škofa Los Angelesa je v lanskem februarju ubil mož njegove gospodinje.

O dveh krutih umorih duhovnikov so poročali tudi iz Združenih držav Amerike: pomožnega škofa Los Angelesa Davida O'Connella je v lanskem februarju ubil mož njegove gospodinje, ki je zločin tudi priznal; sredi decembra pa je umrl Stephen Gutgsell, župnik v katoliški župniji sv. Janeza Krstnika v ameriški zvezni državi Nebraska, ki so ga napadalci zabodli v domačem župnišču.

Križ je simbol krščanskega mučeništva. FOTO: Vatican Media

Poboji na Filipinih in v Gazi

V Aziji so bili leta 2023 umorjeni štirje katoliški laiki. Med štirimi smrtnimi žrtvami nedavnega bombnega napada med mašo na državni univerzi Mindanao v mestu Marawi na Filipinih sta bila dva katoliška študenta: Junrey Barbante in Janine Arenas sta bila prostovoljca, ki sta dejavno sodelovala pri oblikovanju univerzitetnega bogoslužja.

Nahido in Samar Anton so ubili izraelski ostrostrelci.

V Gazi, kjer že skoraj tri mesece divja vojna, so ostrostrelci 16. decembra ubili Nahido Khalil Anton in njeno hčerko Samar Kamal Anton, dejavni župljanki katoliške župnije Svete družine, ko sta bili na poti v samostan misijonark ljubezni, ki stoji znotraj župnijskega kompleksa. Obe sta bili članici skupine katoliških in pravoslavnih žena, ki v Gazi pomaga ubogim in invalidom.

Še en laik je življenje izgubil v začetku leta 2023 v Španiji: Diega Valencio, cerkovnika v mestu Algeciras na jugu države, je januarja zabodel mlad Maročan, oborožen z mačeto. V napadu je bilo tudi več ranjenih.

Vsak krščeni je dejaven nosilec evangelizacije. FOTO: Tatjana Splichal

Običajni ljudje, pričevalci evangelija

Agencija Fides je v uvodu poročila o smrtnih žrtvah v letu 2023 pojasnila, da izraz »misijonar« uporablja v širšem pomenu: nanaša se na »vse krščene, vključene v življenje Cerkve«. Po cerkvenem nauku je namreč vsak krščeni dejaven nosilec evangelizacije, »ne glede na svojo vlogo v Cerkvi ali stopnjo verskega znanja« (Veselje evangelija, 120). V poročilu so upoštevali vse, ki so umrli nasilne smrti, in ne le »iz sovraštva do vere«.

Lahko bi odšli drugam, se preselili v varnejše kraje ali opustili svoje krščanske dejavnosti, jih morda zmanjšali, vendar tega niso storili, čeprav so se zavedali razmer in nevarnosti, s katerimi so se vsak dan soočali.

Po navedbah Vatican News je ena od skupnih značilnosti večine žrtev »običajnost« njihovega življenja in okoliščin, v katerih so bile umorjene: bodisi na poti k sveti maši ali pri opravljanju pastoralnih dejavnosti v oddaljeni skupnosti, kjer so »na preprost način pričevale evangelij« v težkih okoliščinah, zaznamovanih z revščino, nasiljem, odrinjenostjo na družbeno obrobje in zatiranjem.

»Lahko bi odšli drugam, se preselili v varnejše kraje ali opustili svoje krščanske dejavnosti, jih morda zmanjšali, vendar tega niso storili, čeprav so se zavedali razmer in nevarnosti, s katerimi so se vsak dan soočali,« je zapisano v sporočilu agencije Fides.