Raziskava, ki jo je ob koncu tedna objavil Heidelberški inštitut za raziskovanje mednarodnih sporov (Heidelberger Institut für Internationale Konfliktforschung/HIIK), navaja 21 vojn in 21 »omejenih vojn«, kar je dve več kot leta 2021, poroča avstrijski Kathpress.

Z rusko napadalno vojno v Ukrajini je v Evropi prišlo do vojnega spora z najvišjim stopnjevanjem. Oboroženi spor med Armenijo in Azerbajdžanom raziskovalci ocenjujejo kot omejeno vojno.

Uničen dom v Gazi. FOTO: Vatican Media

Boj za vire, ideološka in verska nasprotovanja

Po podatkih »Barometra sporov« sta dva najpogostejša vzroka za nasilna soočenja boj za vire, kot so zemlja, voda in mineralni viri, ter ideološka in verska nasprotovanja. Poleg tega se pojavljajo na primer boji za nacionalno ali območno prevlado ali za avtonomijo.

Raziskovalci opažajo vedno več sporov, ki jih sprožijo ali okrepijo podnebne spremembe.

Po besedah soavtorice raziskave Tatjane Valjajeve »skoraj nikoli ni samo enega predmeta spora, ampak večinoma opažamo več vzrokov«. Kot primere sporov, ki so prav tako versko spodbujeni, je navedla spor na Severnem Irskem, vojno v Jemnu ali spopade v Nigeriji. Intenzivnost islamističnega nasilja, ki ga izvaja teroristična skupina Islamska država, prav tako ostaja visoka.

Raziskovalci opažajo vedno več sporov, ki jih sprožijo ali okrepijo podnebne spremembe. V podsaharskih državah se recimo pospešujeta izsuševanje in širjenje puščav, ki uničujeta preživetje kmetov in pastirjev. »Posledice so begunski tokovi in boj za vedno manjše vire,« je pojasnil soavtor raziskave Hagen Berning. Na evropskih polarnih območjih se Laponci borijo za svoje preživetje. Dramatične posledice uničevanja okolja in podnebnih sprememb je mogoče opazovati tudi v Amazoniji.

Posledice bombnega napada. FOTO: Vatican Media

Krizno območje: podsaharska Afrika

Sodeč po raziskavi so svetovna žarišča vojn in kriz predvsem države podsaharske Afrike s 16 vojnami. Med njimi so Kamerun, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Mali, Somalija in Sudan. Samo za Nigerijo so navedeni trije notranji vojni spopadi.

V Latinski Ameriki so spori s karteli za preprodajo prepovedanih drog v Mehiki in boji s paravojaškimi silami v Kolumbiji obravnavani kot omejene vojne.

V Aziji raziskovalci spor v Mjanmaru označujejo kot vojno, proteste proti vladnim ukrepom v času koronaepidemije na Kitajskem pa uvrščajo med nasilne spore. V Latinski Ameriki so spori s karteli za preprodajo prepovedanih drog v Mehiki in boji s paravojaškimi silami v Kolumbiji obravnavani kot omejene vojne.

»Barometer sporov« je pobuda politologov iz Heidelberga, ki z omenjeno publikacijo od leta 1991 zagotavljajo pregled kriz, oboroženih sporov in vojn. Po njihovih podatkih pri pripravi poročila sodeluje okoli 200 raziskovalcev po vsem svetu.